iz arhiva: Thrash attack z Garyjem Holtom

EXODUS  attack z Garyjem Holtom

Exodus, inštitucija thrash metala in zasedba, ki je s svojim prvencem, leta 1985 izdanim Bonded By Blood postavila temelje thrash metala( beri THRASH special- Rock Hard No. 2). Zasedbo je po izdaji prvenca zapustil legendarni vokalist, karizmatični g. Thrash, Paul Baloff, ki se je sicer Exodus znova pridružil leta 1997 za live album Another Lesson in Violence. V vmesnem času je mesto vokalista zasedalo še eno legendarno ime, Steve »Zetro« Souza, ki je z Exodus izdal štiri plošče (in en live album) med leti ’87 in ’97, po tragični in prezgodnji Baloffovi smrti (Paul Baloff je leta 2002 pri 41. letih preminil za posledicami kapi) pa leta 2004 še Tempo of the Damned, ploščo, ki je definirala kako mora zveneti thrash metal v novem tisočletju. Danes mesto frontmena Exodus zasedba Rob Dukes s katerim na čelu je bend pred kratkim izdal novo ploščo, Exhibit B: The Human Condition**. Vseskozi, od ustanovitve zasedbe leta 1980 ter od prve do aktualne plošče, osrednje ime Exodus predstavlja legendarni kitarist Gary Holt. Odrska zverina danes predstavlja eno osrednjih imen thrash metal gibanja, s tvorcem in stebrom Exodus zvoka pa smo imeli priložnost spregovoriti pred nastopom na Thrashfest 2011.

Rock Hard: Dobrodošli zopet v Sloveniji, tokrat že tretjič ali četrtič, če se ne motim. Kako gre zaenkrat turneja s Kreator in Death Angel?

Gary Holt: Noro je! To je naša prva skupna turneja z Death Angel, čeprav smo dobri prijatelji že od zgodnjih osemdesetih. Hkrati pa je to že naša tretja turneja s Kreator v letu in pol. Noro zabavno je in če daste skupaj v eno sobo dva Bay Area benda se začne odpuljeno sranje. Vsako noč je ista zgodba, »samo še danes pijem potem pa nič več« in jasno iz tega ni nič. Sam sem včeraj sicer zaključil zgodaj in odšel spat na avtobus, medtem ko se je v backstageu že vse rušilo. Nisem pa bil trezen seveda (smeh). A kaj ti preostane drugega v takem mrazu kot zimske nogavice in Jägermaister?

RH:Če se za začetek vrneva v zgodovino. Kako se danes spomniš zgodnjega thrash metal gibanja katerega pomemben del ste bili?

Gary Holt: Bilo je noro, to so bili lepi časi. Klubska scena je bila neverjetna in ne samo za thrash metal, za metal na splošno. V Bay Area je bilo takrat toliko klubov, da si lahko šel cel teden vsak dan v drugega pa nisi dvakrat obiskal istega. Sedem klubov v sedmih dneh in v vsakem si lahko videl drug bend. Veliko dobrega je prišlo iz te Scene.

RH:Pa se spomniš prvega Exodus koncerta? Če se ne motim je bilo to še preden je v bend prišel Paul Baloff.

Gary Holt: Ja ja. Takrat je pel in bobnal Tom (Hunting, zdajšnji Exodus bobnar op.a.). To je bilo v Monterra Bay Community centru za novo leto, leta se ne spomnim. To so bili časi, ko smo najeli dvorano, pripeljali deset sodov piva in sami prodajali vstopnice za lastne koncerte, še preden smo igrali po klubih.

RH:Kako pa gledaš na današnji thrash »revival«? Zdi se, da je današnja scena skoraj tako močna kot v osemdesetih.

Gary Holt: Ne ne, tako kot je bilo v osemdesetih ne bo nikoli več, takrat je bilo vse skupaj novo in sveže. A mislim, da je današnja scena neverjetna, mnogo je dobrih mladih bendov. Ljudje so me leta 2003 spraševali kaj si mislim o thrash revivalu, a sem jim vedno odgovarjal, da jim povem, ko ga bom dejansko videl. Leta 2003 ga gotovo še ni bilo. Sami smo trdo delali in ga poskušali pripeljati nazaj, kmalu se je pridružilo mnogo drugih bendov in danes gotovo pomaga to, da so mnogi veterani izdali najboljše plošče svojih karier. Nihče od teh ni tukaj le kot nek bend iz osemdesetih, ki dela povprečno sranje, temveč snemajo odlične plošče. Kar poglej Death Angel, Overkill, Heathen, Testament, Megadeth, Slayer, celo Metallica se je obrnila v pravo smer.

RH:Upam, da se obrnejo še malo bolj (smeh)…

Gary Holt: Ja, samo Ricka Rubina ne smejo najeti za produkcijo. Je genij, a ne pravi za Metallico.

RH:Ko govoriva ravno o produkciji, že nekaj let sodelujete z Andyjem Sneapom, bi lahko zato rekel, da je v določeni meri tudi on soodgovoren za »trademark« Exodus »crunch« zvok?

Gary Holt: Tako je, z njim sodelujemo že od leta 1997, od live albuma Another Lesson in Violence. Gotovo ima tudi on svoj del pri tem, a mnogokrat mi ljudje, tudi od drugih založb, govorijo, da so najboljše Andyjeve produkcije prav z Exodus. A to je zato ker vemo kako dobiti svoj zvok. Andy ve kakšen zvok imamo, ve kakšen zvok moramo imeti, jaz vem kakšen zvok moramo imeti in skupaj zlahka doseževa želen rezultat. Ko se odpraviva v studio je ton moje kitare že pripravljen in snemava lahko že v dobri uri, ne pa da bi se z zvokom zajebavala štiri dni. Kot producent, mikser in motivator je Andy najboljši, je pa tudi eden mojih najboljših prijateljev. Tako da delo sploh ni delo, neprestano se zajebavamo in je kot šesti član tega benda.

RH:Lansko poletje je bilo ogromno govora o »Big 4« koncertih. Kakšno je tvoje mnenje o tem, moje je namreč, da bi morali vsaj Exodus biti del velike četverke thrash metala?

Gary Holt: Big 4 temelji na številu prodanih albumov in ti štirje (Metallica, Megadeth, Slayer, Anthrax op.a.) so gotovo prodali največ. Od tu izhaja tudi vzdevek, bili so največji thrash bendi iz gibanja. Sam svojega miselnega procesa ne obremenjujem s tem sranjem. Delam kar delam, svoje albume lahko postavim ob boku komurkoli in na odru skušam vsakič znova vsem sezuti čevlje. Obremenjujem se s tem, ne pa s tem, da bi bil izključen iz kakršnihkoli Big 4, Big 5 ali Big 10 seznamov.

RH:Od vrnitve k živim na Thrash of the Titans festivalu leta 2001 vaša moč ne pojenja. Zdi se celo, da ste Exodus z vrnitvijo našli novo agresijo. Vsak nov album je bolj heavy in bolj agresiven kot prejšnji. Bi rekel, da je to v veliki meri pogojeno z Robovim vokalom?

Gary Holt: Ja, gotovo je to kombinacija vokala in tega, da sem star, zagrenjen in jezen (smeh). Poleg tega pa nočem, da kdorkoli reče, da se tempo benda upočasnjuje in, da nismo tako agresivni kot katerikoli drug bend. In kar se tiče glasbe, nimam niti kančka humorja več (smeh). Je mračna, puščobna in neprijetna (smeh). Nadaljevali bomo pač tako kot bomo hoteli sami in naslednja plošča bo morda zvenela kot Air Supply.

RH:Ko ste posneli in izdali Bonded By Blood, ste se takrat zavedali, da ste posneli eno najbolj vplivnih plošč v metalu?

Gary Holt: Ne, pojma nisem imel. Zavedal sem se, da je album ubijalski, bili smo le otroci, ki smo igrali glasbo, ki smo jo hoteli. Danes leta kasneje, ko igramo te komade v živo pa je to še vedno kot spuščanje bomb. In to je prekleto kul!

RH:Kako pa spominjaš teh časov, ko je bil frontmen benda edinstveni Paul Baloff?

Gary Holt: Prekleto lepo! Paul je bil srce in duša benda. Z njim smo se razšli, a leta 1997, preden je umrl, smo to napako popravili. S tem ne mislim, da je bil Steve Souza napaka, a Paulovo življenje takrat ko smo ga odpustili preprosto ni bilo dovolj organizirano. Čeprav, ko sem se okrog njegove smrti ozrl nase in na svoje življenje, sem se zavedel, da sem bil sam še desetkrat hujši.

RH:Tudi naslednjo studijsko ploščo ste hoteli posneti skupaj s Paulom?

Gary Holt: Ja, a preden bi se to lahko zgodilo, sem se sam moral očistiti drog. Paul je umrl, ostale 4/5 benda so bile neprestano zadete, sam pa sem za rehabilitacijo porabil še skoraj celo leto po Paulovi smrti. Paul je umrl 2. februarja 2002, drog pa sem se očistil decembra 2002. Žal je bila potrebna Paulova smrt, da sem se zresnil. Ko si neprestano zadet, govoriš o tem, da boš snemal albume, a napišeš praktično nič, saj je uničena vsa tvoja kreativnost. Ko pa sem se očistil je bilo pisanje riffov nenadoma spet peresno lahko. Najlažja stvar, ki jo znam je pisanje riffov, zdajle ti lahko napišem riff in verjetno bo lažje kot, če bi si obul čevlje. In to zato, ker to rad počnem. Najljubša stvar na svetu mi je pisanje riffov.

RH:Kaj pa si počel, ko so bili Exodus med leti 92 in 97, če se ne motim, na pavzi?

Gary Holt: Razšli smo se pravzaprav leta 1994 in se leta 1997 vrnili s Paulom. Vsi vedno omenjajo Thrash of the Titans za katerega naj bi se ponovno združili. Nikoli pravzaprav nismo razpadli, bili smo le preveč zjebani od vsega, da bi sploh lahko igrali. Nikoli nismo razpadli, le počeli nismo ničesar. (»We never broke up, we just weren’t doing shit«). Tom Hunting iz ozadja: »We were doing shit, just not music« (smeh). V času ko nismo počeli ničesar, sem bil doma in skrbel za svojega otroka. Bil sem oče, kar mi je bilo bolj pomembno kot bend.

RH:Ko je Rick (Hunolt, nekdanji kitarist benda, op.a.) zapustil bend je razpadel slavni »H-team«. Je bilo težko najti njegovega pravega naslednika, tebi primernega kitarskega partnerja?

Gary Holt: Iskal nisem nikogar, le poklical sem Lee-ja (Altus, sedanji kitarist Exodus, tudi kitarist Heathen, op.a.)

RH:Torej je bil Lee tvoja prva izbira?

Gary Holt: Bil je moja edina izbira. Če ne bi hotel sprejeti, nisem imel druge izbire.

RH:Bi Exodus postali bend z enim kitaristom, če Lee ne bi sprejel tvoje ponudbe?

Gary Holt: Sčasoma bi verjetno že našel koga, a ne bi vedel koga. Verjetno bi moral prirediti avdicije, za Leeja pa se vedel, da bo popoln za bend. Poznal sem ga še pred Rickom, poznal sem ga, ko je bil v bendu še Kirk (Hammet op.a.). Je odličen glasbenik, odličen prijatelj in ima »old-school« kredibilnost. Veliko bolj primerno je imeti v bendu človeka z enakim ozadjem kot pa, da bi v bend dobili mulca, ki je igral v desetih death metal bendih.

RH:Ko ste se odločili ponovno posneti Bonded By Blood, je bilo s strani fenom mnogo pomislekov o uničenju Paulove zapuščine. Si se morda tudi ti bal negativnega odziva fenov?

Gary Holt: Ne, nikakor. Prekleto, album se je glede na to, da je posnet ponovno, prodajal celo zelo dobro. Veliko ljudem je všeč, veliko ljudem pa ni. Tem ni všeč sama ideja, ne album kot tak. Bonded By Blood se ne bo nikoli dalo nadomestiti in to tudi ni bil naš namen. Album smo hoteli le osvežiti in mu narediti »hommage«. Prvotno sploh nisem hotel igrati na albumu, temveč sem hotel 9 različnih bendov, ki bi odigrali 9 komadov albuma. Žal se je to zaradi devetih različnih založb, devetih managerjev in podobnega izkazalo za nemogoče. Tega jim še nikoli nisem povedal, a tele tipe (pokaže na vokalista Death Angel, Marka Oseguedo, op.a.) sem imel izbrane za Metal Command. Nato sem hotel na albumu le devet različnih vokalistov, a znova so bile ovira različne založbe. Predvsem zato ker smo vse naredili sami, brez založbe.

RH:Let There Be Blood ste v bistvu izdali preko tvoje založbe?

Gary Holt: Ja tako nekako, v partnerstvu z mojim nekdanjim managerjem. Kot sem rekel, s to ploščo nismo hoteli izumiti tople vode, temveč ji dati novo moč z moderno produkcijo.

RH:Kljub moderni produkciji, pa sami komadi še vedno zvenijo neverjetno sveže.

Gary Holt: Točno to je bil tudi namen! Namreč dokazati, da komadi niso ostareli, temveč so še danes ubijalski. Ti komadi mi pomenijo ogromno, so kot mojih drugih devet otrok. Vsak izmed teh komadov je popoln in v ničemer jih ne bi drastično spreminjal ali na novo napisal.

RH:Šlo je zgolj in izključno za produkcijo, saj je originalnemu posnetku manjkala moč in čistost?

Gary Holt: Seveda, a takrat so tako snemali vsi. Posnetki vseh so zveneli kot sranje (smeh).

RH:Ok, vedno sem te hotel vprašati kako ste se domislili Bonded By Banjo (country predelava klasike Bonded By Blood, ki je skrit bonus na albumu Exhibit A: The Atrocity Exhibition, op.a.)?

Gary Holt: Tako smo ga peli že od nekdaj, saj spremeniš samo način petja in zveni kot kmetavzarski, »hillbilly« komad. S Tomov sva se vedno zajebavala, da bi posnela video kako sedimo na terasi in žvečimo slamo… za DVD, kako to izvajamo v živo, a nam žal ni uspelo.

RH: Nekako v stilu Deliverance (smeh)?

Gary Holt: Ja, točno tako kot Deliverance (smeh). Posneli pa smo komad na katerem pojemo vsi, Jack igra banjo in ustno harmoniko. Smešno je, da sem posnel najbolj čisto in butasto, a sicer enako verzijo sola kot je na albumu, a se v svojem country stilu povsem prilega komadu. Je pa čisto enak solo le odigran obupno zanič in s popolnim country tonom (smeh).

RH:Če se pomakneva k novemu albumu, kdaj in zakaj ste se odločili, da bosta albuma v dveh delih?

Gary Holt: Ko smo za prvo ploščo posneli preveč komadov, ki so bili vsi odlični. Prvotna ideja je bila, da bi izdali dvojni album, prvi cd bi bil Exhibit A, drugi pa Exhibit B, a se nam stroškovno to ni izplačalo. Rekel sem, da ga bomo zato pač izdali v dveh delih.

RH:Že lep čas, od izdaje albuma Tempo of the Damned, ste na založbi Nuclear Blast, ki postaja prava družina za thrash bende, na njej ste vi, Death Angel, Testament, Kreator, ….

Gary Holt: Ja, ker so feni in razumejo glasbo. So moji prijatelji, ki jih imam rad in niso le neki predstavniki založbe. Vsakič ko se vidimo se ga napijemo do smrti (smeh).

RH:Ko sva ravno pri tem, je težko stopiti na oder z mačkom?

Gary Holt: Imam redko zmožnost, ki jo večina ljudi na tej turneji nima, in to je vedeti kdaj je treba nehati (smeh). Napijem se ga, a imam neko nevidno črto, po kateri se odpravim spat. Vedno sem prvi v postelji na avtobusu. Spanec me osveži in ne maram spati cel dan, to mi uniči biološko uro. Lee, na primer, pa trenutno še spi (ura je bila okrog šestih zvečer, op.a.), pil je do šestih zjutraj (smeh).

RH:Nova plošča je resnično mračna, heavy in zlovešča, s temu primernimi besedili; Class Dismissed na primer govori o šolskih streljanjih v ZDA. Ste se morda bali odziva puritanskih ZDA, saj komad zgodbo pripoveduje s strani morilcev?

Gary Holt: Ne, sam se z mnenji drugih ne obremenjujem. Bilo je nekaj ljudi, ki se je spraševalo, če podpiram streljanje v šolah. Se hecate? Tudi sam imam v šoli dva otroka! V tem komadu gre bolj za vprašanje, kaj pripelje um do česa takšnega.

RH:Nekaj podobnega ste na prejšnjem albumu napisali s Children of a Worthless God.

Gary Holt: Ja, le da v tem komadu govorimo skozi oči krvoželjnih Američanov. Ta komad nas je spravil še v večje težave (smeh). Nisem ga napisal, a ga podpiram. Ne gre pa za anti muslimanski komad, ne, gre za anti ekstremistični komad, proti ekstremističnemu Islamu. Nihče se ne vzburja ko kritiziramo krščanstvo, ko pa kritiziramo Islam, pa se že pripravlja za vojno. Dajte no! V Exodus svetu je dovoljeno vse!

RH:Hammer and Life na drugi strani, pa govori o bolj pozitivnih stvareh, saj je posvečen Paulu Baloffu.

Gary Holt: Tako kot govori komad tako je živel Paul vse do trenutka smrti. Ni bil človek, ki bi sral, bil je kladivo, »hammer and life« pa je bil njegov moto.

RH:Za konec klišejsko vprašanje. Kaj v bližnji prihodnosti čaka Exodus?

Gary Holt: Kmalu igramo na 70000 Tons of Metal festivalu z našimi prijatelji Death Angel in Testament, Forbidden. Že z dvema Bay Area bendoma na tej turneji je noro, kaj bo šele s štirimi (smeh). V spomladi pa si bom prvič po letu 2003 privoščil daljši počitek, ki ga komaj čakam. V zadnjih letih smo izdajali album za albumom in rahlo sem že skurjen. A mislim, da bom ta počitek izkoristil za pisanje novega materiala, preostali čas pa bom preživel s punco in otroci. Poleti nas čaka nekaj festivalov, ki pa bodo zame bolj počitnice.

pripravil Rok Klemše
fotogalerija – ThrashFest live

EXODUS – Še ni čas za upokojitev!

30 let obstoja ter kovanja thrasherskih rifov ter do sedaj osem studijskih albumov bi bilo za marsikoga dovolj, a se Exodus letos vračajo z novim dokazom neuklonljive volje po ustvarjanju ter dokazovanju trdoživosti. Ustanovna člana, kitarist Gary Holt ter bobnar Tom Hunting se z jekleno navezo vokalista Roba Dukesa, šeststrunarja Leeja Altusa ter basista Jacka Gibsona le tri leta po albumu The Atrocity Exhibition… Exhibit A vračajo s provokativnim thrasherskim odmerkom z naslovom Exhibit B: The Human Condition, ki je izšel 7. maja za evropsko tržišče, v ZDA pa teden kasneje.

Skladbe navdihnjene z genocidom, političnimi intrigami, nočnimi morami ter tehnično dovršenim glasbenim izrazom, ponuja ducat razlogov več, da začnete ponovno verjeti v neuničljivost glasbenikov stare šole. Varovanci založbe Nuclear Blast Records so tokrat v studiu sodelovali z britanskim studijskim magom Andyjem Sneapom (kot producent je sodeloval na albumih skupin Megadeth, Arch Enemy ter Kreator), na plošči pa je med drugimi sodeloval tudi razvpiti pevec skupin Hypocrisy ter Pain, Peter Tägtgren.

“Exhibit B: The Human Condition”skladbe so:

01. The Ballad Of Leonard And Charles

02. Beyond The Pale

03. Hammer And Life

04. Class Dismissed (A Hate Primer)

05. Downfall

06. March Of The Sycophants

07. Nanking

08. Burn, Hollywood, Burn

09. Democide

10. The Sun Is My Destroyer

11. A Perpetual State Of Indifference

12. Good Riddance

Poleg običajnega izida bo plošča izdana v posebni različici z bogatejšim oblikovanjem ter dodatno skladbo ‘Devil’s Teeth’. Exodus so trenutno na turneji z Megadethi ob njihovi 20. obletnici plošče Rust in Peace, oder pa so si na ameriški turneji delili letos tudi s Testament. Pa še to: letos se obeta tudi izid koncertnega DVD-ja s prizori iz zaodrja ter odrov sveta z njihove zadnje uspešne turneje, ki bo izšel Shovel Headed Tour Machine: Live At Wacken & Other Assorted Atrocities, priložen pa bo tudi CD.