Total Violence– Violence Is The Way Of Life
Killer Metal Records, 2016
Mater, Nemci so postali bolj ostri in kaljeni, kot so bili pred leti – pa pustimo veljake, kot so Kreator, rahlo ob strani. Killer Metal Records preseneča z vsakim ploščkom, letošnje presenečenje, ki je prišlo na moj predvajalnik, pa je nedvomno švabski odmerek slayerjevskega šusa, zasedba Total Violence. Krasni brutalni izcedek besa, nevarnosti, ostrine, dobrih rušilnih rifov se s prvim konkretnim celovečercem, ploščo Violence Is The Way Of Life lahko upravičeno kiti s tem imenom. Prekleto dobro je po dolgem času slišati korektno oddrgnjeni thrash, po katerem boste morali prejeti antitetanusno injekcijo!
Brutalno razodetje iz Kellinghussna se ponuja v formi četverca s potenco. Militantna in prodorna ritem sekcija Johnosonovega basa in Hansenovih bobnov, prek vsega pa ostre, nabrite in nevarne distorzirane kitare v rokah Garlefa ter Biff, pri čemer slednji brezkompromisno in kakovostno parira Arayi ali novemu zvoku Exodusov. Bolna natančnost in uničevalni tempo ne ponujajo niti enega samega trenutka za počitek, oddih ali kritiziranje, saj so Total Violence izbrali za svojo maksimo do-or-die plošče najboljši recept: obilo brezhibne, ostre glasbe, nič mašil in thrash na trinajsto! Kot bi se sprehodili na South Of Heaven, Reign In Blood, izbrali najboljše, vse odvečno izvzeli, po švabsko natančno pa se stvari skupaj lepijo v okusnih devet skladb o nasilju, krvnih deliktih, izprijenostih in morilskih fantazijah. Stereotipno? Morda, a takšen je degenerirani svet okoli nas, Total Violence pa vse odslikavajo z brezkompromisni glasbi za vse solde. Kakovostnih argumentov s šusom ne manjka (Disease Disorder Death, Toxic Death, Guess Who’s Next, Storm The Front, Acid Rain in Violence Is The Way), v celoto pa so okusno ter z občutkom vstavljeni upočasnjevalci prehitre ušesne ejakulacije (suspendirano počasni, a nikakor ne zmehčani Trapped In The Moment Of Death, morda spada sem tudi malce razvlečena psihoza s skladbo False Friend ter doomovsko teatralični krik usode s skladbo Eath You Alive).
Plošča je uravnotežena in ravno prav razgibana, da ne morete bendu očitati predvidljivosti in instantnosti. Produkcija je žanru primerno ostra, navita, zvok benda kot celote pa organski in pedanten, moderen, a ne modernistično izumetničen ter nevsebinski. Kakovost je mladcem pripisana lahko z vsakim taktom, s sleherno skladbo. Po slišanem in čutenem jim lahko priznate kakovost, po dolgem času pa lahko rečem »nomen est omen«. Violence is the way of life! Jebeš polovičarstvo in rezerve. Pri Total Violence se stavi vedno na vse ali nič. Tokrat so kemija in fizika delovanja zmagovalni. Držimo pesti, da se kaj manj od slišanega ne bo ponujalo v prihodnje!
SANDI SADAR ŠOBA
