Rezet -Deal With It!
Metalville Records, 2018
Nekaj uročljivo lepega je v kombinaciji agresije, melodike in pod debelimi plastmi surove estetike skrite delovne etike dela v kakovostnem thrash metalu, zato je bil to eden tistih žanrov, ki me je v letih predajanju kakovostni godbi vedno znova in znova na sveže pretresal. Tokrat so mi pod prste prišli nemški thrasherji Rezet, plošče s precej benigno in neinovativno starodobno oblikovano naslovnico pa sem se loteval z uvodoma vnovič večjo mero previdnosti, saj glasbe ne sodim več po grafični podobi, temveč vedno po tem, kaj zaveje iz zvočnikov, ko se na polne obrate spusti vsebina plošče. Tokrat lahko že uvodoma razkrijem, da je precej naivno oblikovana plošča
sDeal With It! kakovosten izdelek preciznega thrasherskega obrtništva, z veliko dobre energije, pravo držo in enajstimi ostrimi dražejčki, ki vas odklopijo od brezveznega vsakdana za vsaj tričetrt ure.
Leta 2004 združeni četverec iz Scheswiga se v dolgih letih lahko pohvali s kopico demo posnetkov, EP-jev ter štirimi ploščami, po klasičnih rustikalnih časih Bay Area thrasha dehteča glasba pa poka od dobro prevetrenih idej, katere so fantje vzeli za maksimo svojega dela. Krasna kombinacija strupeno dobrih kitar v rokah Heika Musolfa ter Rickyja Wagnerha (slednji se precej solidno in suvereno sooča tudi z vokalnimi dolžnostmi) ter kompaktna in solidna ritem sekcija učinkovitega Bastiana Santena za bobni ter Bjarna Otta na basu funkcionira prekleto organsko povezano, inovativno ter glasbeno sproščeno. Uvod s krasnim kitarskim akustičnim introm skladbe Behind Glas pokaže subtilni domet obeh kitar, ki sta s svojo mehkobo ter tehničnim prepletom dokaz temu, da ni vse samo v trdem temu ter agresiji. V konturah metafizičnih fraktalov obeh klasičnih kitar se skriva to, kar smo nekoč dobili v ušesa pri zgodnji Metallici, tisti z bolj zgodovinskim spominom pa prav zlahka odplavajo v čas Randyja Rhoadsa ter thrashu samodejno doda še malce starejše vplive.
Že po prvem udaru nadaljevanja s skladbo Threadmill To Hell pa se postavijo povsem drugi postulati muziciranja. Iz podzavesti privrejo asociacije na Accept, na Testamente, še bolj pa se v prvem planu med kanonadami kitar spletajo povezave na Death Angel, Exoduse, a, priznam, povsem nivo eksekucije zastavlja tudi izvrstni vokal Rickyja Wagnerja. Že pri tretjem komadu, naslovni skladbi Deal With It smo v ritmično agresivnem svetu Anthraxov, a Rezet trgajo spone s preigranimi klasiki ter dodajajo v skledo obilo lastnega strupa, zavzetosti ter agresivne precizne glasbene retorike. NWOBHM v kombinaciji s thrashem ne zveni zlajnano, a mora človek dobro poznati gravitacijske zakonitosti dela. Po obilju solaž, dobrimi kiticami ter vso odločnostjo četverca ostaja bore malo nedorečenega.
No Plan B privija potenciometre in v pompozni kombinaciji visoko oktanskih solaž, rifov ter ritmike se Rezet vrnejo k pravovernemu kombiniranju usnja, umazanije in visokih obratov prej omenjenih Exodusov, z mehkejšim večglasjem s spevnim vokaliziranjem na »No way out« pa se v adrenalinski pomp dodaja še nekaj progresivnega, nekaj mehkejšega in stilsko zelo lepo združljivega s stilsko poživljenim stampedom klasičnega dobrega thrasha. Kako učinkovito in sveže ter neprisiljeno pritiskajo Rezet na prave gumbe ob pravem času. S Thunder Raiders se vrnejo ritmiziranje in nekje v ozadju skriti HC etos, na baladi Alone pa se v kontekst dodajo še malce bolj melodične konture kakovostnega baladiranja, pri katerem Rezet ne skrivajo naklonjenosti do stare cehovske šole NWOBHM-a, melodičnemu hard rocku pa gre pri Rickyju tokrat očitati malce manj efektivno sklapljanje z glasbenimi gradniki, saj je v očitno še vedno germansko trdo izgovorjavo poskušal prisilno dodajati nekaj subtilnega, kar pa njegovim glasilkam najbolj ne ustreza.
S Chaos In My Mind se povrnejo dobre ostre konture kakovostnega thrasha za vse solde, groove ter adrenalinska vročica, ki mu na MDVP fantje dodajo vnovič pritisk na vse registre hitrosti in namerno nemarne thrasherske nenadjebljivosti. Dead Or White diši po Megadethih in Mustainovem pridigarstvu, političnim podtonom upora proti sistemu uzurpacije oligarhov, ne ravno najbolj prepričan v tokrat slišano oguljeno stanco pa z več veselja pričakam energetski spust po spirali komada Spiral Down, s katerim sesujejo fantje vse zadržke, da lahko sklenejo celoto smiselno v enovitost z nadgradnjo intra, s solažo ter melodičnim finalom skladbe Pile Of Shards. Začetek je sklenjen s koncem ter konec z začetkom.
OK, priznam, da sem po mnogoterih posluhih izvrstne četrte plošče Nemcev Rezet težko objektiven in ostro kritičen, saj so fantje dokazali, da znajo ustvarjati in poustvarjati vse tisto, zaradi česar smo se verjetno vsi primerki starodobnih fosilov, ki so glasbo dejansko poslušali in je bila vsebina pred pojavo, pred šminko in pozo, deklarirali za metalce. Krasna estetika starega kova se oprijemlje tiste prave in edino sprejemljive glasbene etike, fantom pa manjka le nekaj malega, da bi lahko postali večji in prodornejši. Najprej je tu element časa, ki ni nujno najbolj širokogruden do glasbe, ki bi pred tremi dekadami osupnila verjetno precej bolj kot danes. Nato je tu malce premedla podoba plošče, ki bi si zaslužila malce več dodelave in osmišljenja. Zadnji in ne po nuji tako postavljeni dejavnik je produkcija, ki bi bila lahko še boljša in masivnejša, a, verjamem, je dejavnik za to sicer solidno poliranje, ki mu manjka morda še malce več mišic ter slojev produkcijske koprene verjetno iskati v omejenih finančnih sredstvih benda. Glede na vse lahko kot piko na i izstavim dejansko dejstvo, da je bend kakovosten, da seje seme optimizma v boljšo prihodnost tudi pri nergavcih in nezadovoljnežih mojega kova, fantom iz zasedbe Rezet pa z veseljem sporočam, da je album Deal With It dodan na poličko boljših stvari in da ne bom dovolil, da se na s trudom klesani glasbi nabira prah pozabe ter odmišljanja!
SANDI SADAR ŠOBA
OCENA: 8,5 / 10
