NAILED TO OBSCURITY – King Delusion
Label: Apostasy Records
izid 03. 02. 2017
Melodic Doom Death Metal
Leta 2005 ustanovljeni Nailed To Obscurity tokrat ponujajo povsem nov izdelek, in sicer album King Delusion . Za izdajo le-tega je poskrbela založba Apostasy Records. Album vsebuje 55 minut glasbe, ki je stisnjena v osmih skladbah. Album je pridobil moje zanimanje takoj, ko sem prebral, da je album produciral Victor Santura v svojem Woodshed studiu. Skupina se poigrava med žanri deatha, dooma, darka in melanholičnega zvoka in nekako nagovarja poslušalce skupin kot so Katatonia, Decembre Noir, The Project Hate in celo Black Crown Initiate. Seveda nimajo tako pogresivnih in tehničnih rifov, kot je to v navadi pri prej omenjenih, ter se ne poslužujejo ženskega vokala in simfoničnih podlag, kot se to dogaja pri The Project Hate, pa vendar se glasba giba ravno med zvočnimi kolažami prej naštetih bendov.
Naslovna in prva skladba King Delusion nam takoj pokaže, kam pes taco moli; melodične pasaže z globokimi growli in vmesnimi mirnimi vložki predstavljajo glasbeno sliko, ki se razteza skozi celoten album. Rokovnjaško prav gotovo dobro izdelan plošček, ki bo zagotovo našel svoje občinstvo, vendar pa kot del stare generacije pričakujem album, ki ne deluje le kot celota, ampak ima tudi močne prepoznavne posamezne skladbe. Seveda je na teh albumih nekoč bilo tudi (največ dve do tri) nekaj slabih ali povprečnih skladb (nisem zagovornik “včasih je bilo vse bolje”), vendar ne tako kot je to običajno danes… torej ravno obratno. Prepoznavnost zvoka oz. t.i. signature sound je zagotovo prisoten, če je pa prepoznavnost in moč posameznih skladb dovolj prisotna, nam bo pa pokazal čas.
Protean je skladba, kateri morate prisluhniti, da si ustvarite mnenje o glasbeni poti benda, ki se prične na neplodnem grebenu, kot jutranja slana in se kot melanholična rdeča nit vleče skozi celoten album. Melodic-Doom-Death-Muska na plan pripelje dokaj intenzivne spomine, na nekatere švedske gozdove (Blackwater). Čeprav še ni videti Porcupine dreves v tem gozdu, gozdarja in vrtnarja Steven Wilson ter Mikael Åkerfeldt (Opeth) nista preveč odaljena. S skladbo Apnoea so Nailed To Obscurity posneli dokaj zanimiv inštrumentalni komad. Komad Deadening ima zanimivo (temačno) dinamiko, skladba Memento pa zažaga malce bolj kot ostale. V sredino albuma so Nailed To Obscurity postavili najdaljšo skladbo z naslovom Uncage My Sanity, ki je dolga dobrih dvanajst minut.
Naj za konec še “pohvalim” glas pevca Raimunda, ki se giblje nekje med Nickom Holmesom (Paradise Lost) v boljsih časih in Mjem iz zasedbe MGLA. Vsekakor imamo pred sabo album, kateremu se splača prisluhniti.
Skladbe albuma so naslednje: 01. King Delusion, 02. Protean, 03. Apnoea, 04. Deadening, 05. Memento, 06. Uncage My Sanity, 07. Devoid in 08. Desolate Ruin
Skupino sestavljajo: Raimund Ennenga na vokalih, Volker Dieken in Jan-Ole Lamberti oba kitarista, Carsten Schorn na basu in Jann Hillrichs za bobni.
