Beth Blade And Her Beautiful Disasters – Show Me Your Teeth
samozaložba, 2018
Ženske v rock glasbi in metalu morda res niso imele primata in niso nikoli prevladovale, je pa res, da je to posledica večih dejavnikov in ne samo mačizma sveta organske glasbe, kjer prevladujejo moški ego ter mišice. Nisem nikoli zagovarjal seksualno razmejevanje glasbe na moško in žensko, je pa res, da doslej nisem slišal veliko izdelkov izpod prstov nežnejšega spola, ob katerih bi ostal odprtih ust prepričan na en mah. Tendiranje k bližnjicam in poudarjanju postavk o spolni deprivaciji ter diskriminaciji sveta glasbe me ne prepričajo in glasbo vedno merim z istimi vatli. Ko se je pri vsem preobilju obvez znašel na seznamu obdelovanja plošček mlade rockerice Beth Blade ter njene spremljevalne zasedbe The Beautiful Disasters Show Me Your Teeth sem se prisilil k temu, da ne sodim plošče zgolj po ovitku. Na ceneno seksualno noto navlečeni pristop, kjer strateško pomanjkljivo oblečeno dekle koketira z vami s kitaro za vratom ne pritegne niti danes, ni pa pritegnil niti pred tremi dekadami, ko sem kot mlečnozobi najstnik rasel v svetu, kjer je tak ceneni pristop dominiral osemdesetim ter prikrival pomanjkanje talenta, izvirnosti ter argumentov.
Pa si natočimo čistega vina. Ducat skladb plošče Show Me Your Teeth stavi na prvo žogo, na poslušljivi in estetsko spolirani melodični hard rock, ki je sicer soliden in dobro strukturiran, strateško začinjen in posnet, a brezjajčen in predvidljiv. Mlada dama iz Cardiffa nadaljuje tam, kjer je plošča Bad Habit sklenila postavke leta 2017. Na Joan Osbourne, Lizzy Hale ter medlem sredinskem rocku sloneča lirika smrdi po zgodnjih devetdesetih, po pogreti juhi ter postanih klišejih, 43 minut sladkorčkov pa vsaj moj notranji svet precej indiferenten. Eksibicionizem prve skladbice Secrets z brezvezno, naivno strukturo in verzi o tem, da ima punca pač skrivnost, ki jo ne bi smela, a jo vseeno bo izpovedala, nabija na noto punka in uporne nevarnosti, ki pa je precej prozaična in ji lahko verjame le rahlo dementni človek s pomanjkanjem okusa ali vedenja o boljši, vsebinsko bolj polni glasbi. Brez vsebinske kitare, ženski vokal ter ponavljanje. Sledi na AC/DC rifu sloneči spolirani anemični komad Give It All You’ve Got. Manjka moči, ostrine, umazanije, dražejčkov. On And On po istem kopitu zdrsi prek prebavnega trakta brez zapletanja, kot voda brez vitaminov in okusa pa je tudi nadaljevanje. You And I z najstniško zgodbo o strasti, ljubezni, ki pa mu manjka tista galantnost in duša, zaradi katere bi ob isti metriki in melodiki kakšna Anouk briljirala, mlada Beth pa me pusti hladnega in neprizadetega. Akustični Crazy je nujno polnilo za radijske valove, naslovni distorzirani Show Me Your Teeth poskuša predstavljati vse skupaj v bolj nevarni luči, na Mötley Crüe spominjajoči drek pa zdrvi mimo kot slabo prežvečena hrana na prvovrstnih odvajalih. I Ain’t Got Nothing (If I Ain’t Got Rock’n’roll) je rockerski po strukturi in imenu, a se tu moje definicijsko polje rock’n’rolla ter Bethina vizija življenja na robu očitno temeljito razhajata. Lost In You bi najraje preskočil, Into The Light prav tako, 1974 obuja spomine na leto, ko deklice še ni bilo na svetu, po Who Do You Love Now? in sklepu s skladbo Jack And Coke pa poprimem za macolo in lahko začnem z neusmiljeno oceno.
Najprej dejstva – precej slabo sproduciran izdelek stavi vse na visoke tone, zato se kitara in bobni ter Bethin vokal izpostavljajo tako, da je vse skupaj bližje najstniškemu popu kot rocku. V prevodu se je bas izgubil verjetno namenoma? Naivni drek, ki spominja na Avril Lavigne v najslabši formi je primeren za spodbujanje mladega instant ega mladine, ki premore zgodovinskega spomina toliko kot je črnega za nohti. In to je rock? OK, stvar definicije in okusa, sklepam. Dobri glasbeniki ne morejo popraviti priokusa brezveznosti, ki se vali iz sleherne pore plošče. Izvirnega je bore malo, globina dometa pa spominja na plavanje kravla v otroškem napihljivem bazenu. One hit wonder brez hita je izguba časa in energije, zato tudi zaplate gole kože, seksapil in spogledovanje ne morejo priboriti pozitivne ocene ter spodbude za vnaprej. Hvala, a ne, hvala!
SANDI SADAR ŠOBA
OCENA: 2 / 10
