27 April 2011 03:35
PSYCHOTIC WALTZ: POVITI IZ PEPELA PRETEKLOSTI taken from Rock Hard No 10.
Čas je neusmiljeni krvnik, zaradi katerega se nekdanji dogodki zavijajo v meglice popolne pozabe. Del bogatega izročila preteklosti je nedvomno tudi glasbena avantgarda iz Kalifornije – skupina Psychotic Waltz. Lahko bi jih označili, da so zvočni provokatorji ter manipulatorji zvoka. Nedvomno so bili v svojih glasbenih epopejah od nekdaj drzni, s svojim konceptom kreativnosti pa so premikali meje metalske psihedelije ter ustvarili monumente, ki jim le stežka najdemo karkoli podobnega. Kvintet iz El Cajona piše svojo zgodovino že od leta 1988, a zeva od leta 1998 v njihovi časovnici bivanja velika praznina. Dolgoletno pravdanje zaradi nesmiselnih sodnih obravnav (leta 1998 je med snemanjem njihovega zadnjega videospota Faded domnevno zaradi slabih varnostnih razlogov oslepel član ekipe. V igro neljube usode se je vpletla grenkoba glasbenega razhajanja in skupina je bila domala 14 let neaktivna. Potapljajočo ladjo je najprej zapustil pevec Buddy Lackey, drugače bolj poznan pod imenom Devon Graves. Buddy se bolj kot v Psychotic Waltz tedaj najde v zasedbi Deadsoul Tribe. Zgledu je kmalu sledila tudi ostala ekipa. Dan Rock je ustanovil svojo zasedbo Darkstar. Norm Leggio je s Steveom Coxom zagnal motor skupine Teabag. Lansko leto pa je obdobje mirovanja prekinjeno. V motor stare mašinerije je vlito novo upanje, prečiščeni ventili nekdaj utečenega stroja pa brnijo z novim elanom. O preteklosti ter o obrisih nove obetavne prihodnosti so samo za nas spregovorili legendarni nekonformisti težkome(n)talne psihedelije – psihotični šamani zvoka: Psychotic Waltz!
Domala neverjetno a resnično – po dolgih letih odsotnosti ter klinične smrti, ste ponovno zbrali dovolj veselja in želje po nadaljevanju prezgodaj prekinjenega leta med progresivnimi meglicami drznega in krepko začinjenega psihedeličnega metala! Najprej pa se dotaknimo samega nocojšnjega nastopa ter niza zasedb, s katerimi si delite oder … Se vam zdi, da je paleta metala dobro dopolnjena, če se na isti dan in iz istega odra v kratkem času slišijo zvoki Simphony X, Nevermoreov ter elite nekoliko bolj trdih zvokov ter kako to paleto dopolnjujete vi?
Devon Graves (na sliki): Naša naloga dejansko je, da smo drugačni, saj je dejansko smisel, da nekaj počnemo, to, da nismo povsem istovetni temu, kar počnejo druge skupine, če pa me vprašate, kako se počutimo, da smo tu in v taki navezi, pa lahko povem le po samem nastopu … (smeh)
Ward Evans: Nastopi so se izkazali za zelo dobro sprejete in skupine lepo sodelujemo med seboj, ob vsem skupaj pa se kvalitetno zabavamo. Mislim, da je nabor imen dober, ker pa se ob vsem skupaj še dobro zabavamo, je to res enkratno! Res super je, da smo se vrnili!
Turneja je sedaj nekje na polovici, kakšen pa je koncertni izplen do sedaj?
Norman Leggio (na sliki): Nastopi so bili do sedaj zelo dobri in na polovici turneje lahko rečem, da se počutimo res enkratno. Na koncertih je res precej ljudi, ki so iskreno veseli, da nas vnovič vidijo. V publiki sem videl tudi precej ljudi s solzami v očeh, ki so prepevali družno z nami. Veliko ljudi, ki nas je spremljalo v časih pred našim razpadom, se vračajo oblečeni v stare, domala pozabljene majice … Kar je izjemno, je dejstvo, da igramo na trgih, na katerih doslej nismo igrali, saj smo samostojno preigravali koncerte v res izjemno majhnih klubih, kjer ni bilo domala nobene reklami in ni skoraj nihče vedel, da nastopamo tam … Ob vsem tem pa je na koncertih veliko takšnih, ki doživljajo prvi stik in izkušnjo koncerta skupine Pychotic Waltz …
Devon: Na koncerte prihajajo z obema setoma CD-jev (albumi A Social Grace, Into The Everflow, Mosquito in Bleeding se med seboj razlikujejo tako po noti progresivnega kot tudi v količini zvočnih eksperimentov, ki so jih Psychotic Waltz v studiu izvajali op.p.), kar nas zelo bodri in spodbuja.
Norman: Izkušnja je torej zelo pozitivna in, kot je rekel že Ward, nabor imen je res izjemen. Vse zasedbe, s katerimi nastopamo, so izjemne in res se zelo zabavamo!
Mar je res minilo že 14 let, odkar je svet glasbe pretresla novica, da se poslavljate, sedaj pa se vračate s povsem novim zagonom. Kaj je bilo tisto ključno, kar vam je vneslo novih moči in kako se počutite tukaj in zdaj – ponovno obujeni in vnovič aktivirani? Brian McAlpin: Zdi se mi, kot da vmes ni preteklo tako veliko časa. Kot bi protisnil gumb za hitro prevrtavanje in – puf – smo tu! Dan Rock: Prav imaš! Zdi se, kot da ni minilo neverjetnih 14 let, a kot ste rekli in kot pravijo vsi ljudje, ki nas srečujejo: »Na sceni vas ni bilo 14 let …« … Ne zdi se nam tako, saj je čas minil neverjetno hitro in ko smo vnovič skupaj ter igramo, se zdi, kot da smo ubežali zobu časa. Nekaj oboževalcev nam je povedalo, da zvenimo kot bi nadaljevali tam, kjer smo pred 14 leti prenehali začasno delovati. A je res minilo 14 let – preverite na svoje ure …
Čas je nedvomno mogočen faktor, a je na drugi strani energija, ki vas povezuje skupaj, nazaj in v tej je moč metala, »power of metal«, če smem uporabiti krovno frazo tokratne turneje … Kaj pa ta »power of metal« pomeni vam, fantje?
Ward (na sliki): Hmmmm … Power of metal … To je nekaj, kar mnogim predstavlja različno. Nam pomeni moč, ki nas je vnovič združila in priklicala nazaj. To je kemija vseh nas, zaradi katere nam je mar nadaljevati in zaradi česar je res enkratno biti tukaj in nazaj ter da počnemo tisto, kar ljubimo. Kot je rekel Dan – kot da ne bi nikoli prenehali z ustvarjanjem. Ne vem če je to moč metala in če se »power of metal« da povezovati neposredno z našo matrico, saj nismo heavy metal zasedba in nismo Manowar ali kaj podobnega … Nedvomno pa je skupna moč v množicah oboževalcev ter moč v nas, ki smo se vrnili ter počnemo tisto, kar najbolje znamo. To je to, kar bi imel o tem povedati jaz …
Lahko se navežemo na noto progresivnega, če pa bi že morali označiti in kategorizirati glasbo, ki jo ustvarjate, pa čeprav to ni nekaj, kar bi opisovalo celotno glasbo, katero oznako bi uporabili?
Norman: Sam bi rekel, OK … Če bi bil v svoji trgovini s ploščami (Norman je v vmesnem času dejansko bil lastnik lastne trgovine s ploščami op.p.), na policah pa bi bilo poleg metala še veliko panka in HC-ja, bi nas dejansko umeščal v razdelek progresivnega metala, saj nas tako tržijo številne trgovine, a nismo prog metal zasedba. Imamo določena nagnjenja, a pišemo le glasbo, ki nam je ljuba. Naštejemo lahko številne vplive, ki so nas definirali kot mladostnike – veliko vplivov je skupnih, a je med naštetim zlahka veliko takega, kar je nekomu všeč, ostalim pa ne. Psychotic Waltz smo kot skleda, v kateri se ta raznovrstnost vplivov druži in zato ustvarjamo to, kar počnemo. Nikoli se ne omejujemo s tem, da bomo pisali nekaj namensko ter zato, da bi zadovoljili definicijam! Prva plošča (A Social Grace iz leta 1990 op.p.) na kateri je veliko kompleksnih zadev – nismo razmišljali, da si želimo nekaj takega ustvariti. To smo enostavno storili in na ploščo zlili naša srca! In to je princip, ki smo mu od nekdaj sledili. Vse štiri plošče so take. Kar bi izpostavil, je dejstvo, da so vsi štirje albumi med seboj zelo različni, a kar je skupno, je dejstvo, da kadarkoli slišite karkoli od posnetega, enostavno veste, da smo to mi – slišite harmoniziranje mož, ki tvorimo Psychotic Waltz. Slišite mene in Warda, ki slediva ritmu, slišite Devonov glas in veste: to so Psychotic Waltz! In prav to je nekaj, kar smo vedno vsebovali – vedno smo ustvarjali glasbo, ki je bila od prvega dne dalje Psychotic Waltz glasba.
Devon: Kar želi Norman povedati, je, da smo od nekdaj ustvarjali glasbo, ki smo jo želeli slišati in kateri smo želeli prisluhniti. Ne gre za sledenje klišejem ali vzorcem ali za žanrsko opredeljevanje – od nekdaj je šlo za slo po ustvarjanju glasbe, ki ni obstajala, a smo si želeli, da bi prešla v stanje obstoječega.
Že precej časa nimate krovne založbe, a me vseeno zanima kako napreduje ustvarjanje novega materiala in kako blizu ste temu, da bi v svet zasejali to, kar Psycotic Waltz predstavljate danes?
Devon: Prav nič vam še ne moremo razkriti, saj ni spisana niti nota nove glasbe. Ko je padla ideja, da se vnovič snidemo, je bil namen jasen: da posnamemo novo ploščo. Dan je bil zadnji, ki je pristal na vnovično združitev in prav ta festival Power Of Metal je bil razlog za vnovično združitev ter je bil dovolj tehten razlog, da je temu namenil svoj čas, da bi uresničili vse tisto, zaradi česar bi bila ta vrnitev možna. Ko je pristal in prišel nazaj, je bil osrednji cilj ta, da odrinemo na to turnejo. Dejansko se je moral vnovič posvetiti temu, da se vnovič nauči vse tisto, kar je nekoč napisal. Pred to turnejo je bil tako, namesto pisanja ter poglabljanja v novo glasbo, ves čas namenjen priučitvi in utrjevanju starega materiala iz našega repertoarja. Ko se bomo vnovič vrnili domov, si želim, da bi se lotili stare ustaljene in preverjene metode, po kateri sedeta za isto mizo ali v isto spalnico Dan in Brian, pograbita kitari in le preigravata ideje, dodajata ali reducirata melodije, materijo nadgradita ter oblikujeta v nekaj konkretnega, nato to predstavita Wardu in Normu, ko pa pridejo do želenega aranžmaja, pošljejo posneti osnutek meni, da dam piko na i in povrh vsega položim še svoj glas!
Kakšni so torej kratkoročni in kakšni so daljnročni načrti za zasedbo?
Dan: Kratkoročno želimo uspešno skleniti to turnejo, odigrati preostanek koncertov ter se zabavati, spoznati nove prijatelje med publiko, ki je na sedanjih koncertih stara pol naših let, kar je super! Obenem je super srečati vnovič vse tiste naše vrstnike, ki jih nismo videli že toliko let! To je tisto kratkoročno, kar imamo v mislih. Nato se varno vrnemo domov in začnemo s pisanjem. Daljnoročno pa – kdo ve?
Brian (na sliki): Sam bi želel posneti kopico novih albumov!
Devon: Želimo se nadaljevati ter slediti ideji, da so poti v prihodnost na stežaj odprte, obenem pa le stežka slutimo, kar nam prihodnost prinaša.
Dajmo temu res poglobljenemu pogovoru piko na i ter sklenimo druženje z vašimi sklepnimi mislimi!
Ward: Sam bi rekel, da je enkratno biti vnovič tu in nazaj! Tega se vsi zelo veselimo in se veselimo tako turneje kot vnovičnega druženja, v slovenijo pa si želimo vrniti takoj, ko bo nova plošča končno nared. Imate res lepo državo in tu nam je res všeč!
Norman: V osnovi je to, kar je Ward rekel, tisto ta pravo. Res je super, da smo nazaj. Sam ob tem zelo uživam, predvsem pa mi je super biti skupaj s temi fanti. Prav tako se veselim ustvarjanja nove plošče – to si želimo vsi kmalu poroditi in ustvariti. Ko se bomo vrnili, jo bomo spisali in lahko stavite, da bomo nazaj še prej kot si mislite!
Devon: Slastno! (smeh) Vesel sem, da ste nas vseeno potrpežljivo pričakali in niste povsem pozabili na nas! Hvala za vašo podporo in za to, da prihajate na naše koncerte, kupujete naše plošče ter da nam ostajate kot oboževalci zvesti! To je enkratno, besedo pa sedaj predajam Brianu! Brian: Živijo! Slovenski kavi v Evropi ni para!
Dan: Lep pozdrav narode! Imate prelepo mesto! Kaj bi dal, da bi znal pravilno izgovoriti ime … (Ljubljana op.p.)
SANDI SADAR ŠOBA
Review koncerta TUKAJ
