NACHSCHATTEN – Prolog
(Sonic Revolution, 2015)
Melodični death metal je bil od nekdaj žanr, ki je znal ponuditi tako umazano globino zloveščosti, vsesplošno agresijo pa zabeliti z zanimivimi, na trenutke konkretno zabeljenimi zvočnimi konturami, a pri prvencu nemških metalcev Nachschatten se progresija zvoka in dogodja dogaja v sferah death metala z manjkom. Namesto drznosti Chucka Schuldinerja se je v zvočne konture prvenca Prolog vtkalo preveč vplivov švedskih stricev, med katerimi se v tehnični čistosti in sterilnosti da prepoznati Soilworke, berlinski potemnjeni black metal (z dometom kvečjemu kakšnih Dimmu Borgirjev, a z manj kostumografije in občutka za teater) pa si sposoja marsikaj še iz nemške zakladnice bolj radikalne metalurgije. Kar spušča potenco agresivnemu in precej tanko sproduciranemu death metalskemu stereotipu od plošče je kopica bedno vpletajočih se ambientalnih klaviatur, ki poskušajo rešiti precej suhoparno ritmiziranje in rife. Zavoljo tega zazvenijo Nachschatten zelo kmalu kot Siddharta z bolj razpizdenim nemško govorečim vokalistom in ne kot bend, ki prinaša nov veter v jadra metala.
Prolog je plošča o sistemski ujetosti človeka, o brezizhodnosti, o dominaciji novega svetovnega reda, ki deklasira majhnega človeka in namensko briše srednji razred, a je v celoti preveč nedoslednosti in motenj, da bi bil let po tej tanki liniji ponavljajočih se prijemov opisljiv s pridevniki presežnosti, izvirnosti in svežine. Nachschatten z nemško liturgijo in precej sterilno kovinsko zvenečim ploščkom ne prebijejo kopreno povprečnosti, v celoti pa kronično primanjkuje občutek organskosti in izpovednega verizma, prizemljenosti. Preveč je mašil, premalo vsebine. Preveč je sicer potencialno užitno zastavljenih prvinskih idej, premalo čuta za estetiko in ravnovesje zvoka. Pri tem se Prolog lahko zelo kmalu prevede v epilog z dejstvom, da je potrebno naslednjič vključiti poleg čuta za nizanje tudi čut za selekcijo in v misli prenesti zavest, da se glasbo piše najprej zase, a posredno tudi za ljudi. Hladni teater larpurlatizma in klišejskosti nima nič opraviti s poslušljivostjo, decibelno privijanje s trebli presušenega zvoka tudi nič s prebojno močjo ter prepričljivostjo. Prej obratno. Več sreče naslednjič.
SANDI SADAR ŠOBA
OCENA: 3,5 / 10
