Lauren Hoffman & The Secret Storm
Family Ghost
Amrit Music, 2016
Ostani zvest sebi in svojim principom in iz vsega se lahko zgodi nekaj dobrega, nalezljivega, če imaš le srečo ter k sodelovanju privabiš ljudi s podobno vizijo. Pri Lauren Hoffman, ameriški pevki, glasbenici in skladateljici šteje še kaj drugega, je pa ress, da je nov studijski izdelek, ki ga je stkala s spremljevalno zasedbo The Secret Storm, plošča Family Ghost, izdelek, ki odseva kakovost glasbe, ki se bolj kot s prodajnimi stavnicami in zvezdniškim sijem ukvarja z glasbo, z liriko in s kohezijo gradnikov medosebne kemije v bendu. Pomembno je torej postaviti visoke zahteve samemu sebi in ljudem okoli sebe, da se lahko zgodi nekaj dobrega.
Lauren Hoffman se išče že zadnjih dvajset let, kot kaže pa je v zasedbi The Secret Storm našla lepo dopolnitev z glasbeniki, ki premorejo obilico senzibilnega občutka za blues, za retro patino, za suspenz in barvanje, s katerim dobiva plošča od komada do komada več patine in globine. Don’t Look Back potegne na jazz New Orleansa, katarzična otožnost pa se s prihodom izvrstnih kitar, basa, okusnih tolkal in trobente razraste v nekaj širšega, bolj teatraličnega, temnega, magnetično privlačnega. Kot bi se v zgodbo okusno metafizično vpletla PJ Harvey, Secret Storm pa se postopoma razbohotijo do sonične razsežnosti masivne in počasne uničevalke Katrine. Feel It All je na drugi strani s poudarki klavirja in lepo zamaščene kitare bolj eteričen, bolj mainstreamovski, bolj radio friendly, Lauren pa s svojimi registri koketira z lahkotnejšimi podtoni bolj spevne in manj pretirane peščice nadarjenih pevk v popu, ki še iščejo svoj karakter. Hoffmanova ni melodramatična in ne gravitira k temačnosti, temveč se ozira k luči in svetlobi, k zračnosti. Bogati aranžma se preliva tudi v bolj senzualno valovanje skladbe Let The Waves Crash On Me. Kot bi odprl skriti predal Counting Crowsov, ki so na krov povabili žensko gostjo. Bluesy, otožno, na trenutke prikrito country.
Sick With Love v svoji sanjavosti lebdi v smeri Lane del Rey, prečudovita mehkoba in senzualni preplet pripovedi o iskrenem ljubljenju, predajanju čustvovanju pa se lepo nadgrajuje tudi na naslednjih koščkih mozaika. In The Sun doda melanholijo in svetle odtenke nedepresivne eksistence, po I Just Broke Up With A Guy Who Looks Kinda Like You pa preverim, ali ni morda v predvajalniku kakšen remake komada Maria z drugimi besedili. Dobro, z manj ostrine, odrezavosti kot pri Blondie, a tudi Lauren zna spesniti impresiven in ušesom všečen komad. Naslovna skladba Family Ghost je bolj nevarna, bolj ostra, bolj decibelna, bolj Siouxie And The Banshees kot bi znali začutit v podtonu, a Lauren ne pretirava z decibeli, prinaša pa bolj ženstveno, a močno esenco, zveneče vokale in svojo bolj optimistično ter nikakor ne rušilno auro. Fast Lane je poziv k umiritvi strasti in prinaša več kot korektno jazzy ali bluesy teksturo nazaj v prvi plan, da bi z Broken v prenovljeni, bolj organski obliki lahko pozabili na spevni beat iz leta 2006 ter na asociacije s Phantogram. Novejša bolj organska forma je prikladnejša in seže globlje. Kot bi kitare na celoto na novo spisal ter dodal sam John Frusciante. In nato veliki finale z elektrificirano violino in bolj temačno skladbo The Dragon. Umazani twist, bolj caveovski vajb, po tem pa spust na zadnjo skladbo z bolj lahkotno, bolj zračno in pomiritveno ‘Til It Lasts, ki je morda nepotreben ali napačno umeščeni komad, ki malce skvari tisto popolno parabolo, po kateri smo že leteli, a v ustih ne ostaja okus po postanem, skvarjenem ali sfejkanem.
Pa si nalijmo čistega vina. Family Ghost ni gromovniški briljant, prinaša pa obilo tiste dobre glasbe, ki se ji je vsemu pomanjkanju distorzij in ostrine prav tako fino predajati. Prav zato dajem izvrstnemu ploščku tudi visoko oceno, saj je tisto, kar posega in dotika srce res kakovostno zastavljena glasba, ki ne išče bližnjic ali olajševalnih okoliščin, se je pa v novem kontekstu in z bendom, ki bi lahko dajal podporo tudi bolj opevanim in slišanim zvezdam, sluti, da je to šele začetek nove poti, ki sega v višave. Lauren Hoffman si v družbi svojega skrivnega benda lahko obeta obilo razburkanega grmenja in dobrih obratov v smeri neznanega. Po sedaj slišanem bi si drznil napovedovati, da so poti do izvrstnosti na široko odprte! Bravo, punca! Našla si pravi recept, sedaj ga le ne skvari s preveč eksperimentiranja!
SANDI SADAR ŠOBA
