PROVINCA VRAČA UDAREC – kaseta (DID Koper – 1988)

Taken from RH 1

 EPIDEMIC (Žalec)

Začetki Epidemic segajo v leto 1987, ko sta kitarista Aleš Uratnik (Non finire mai) in Marjan Pader (Interceptor) začela skupaj akustično preigravati prve thrash komade. Kmalu se jima je na basu pridružil Tomaž Vučer (Non finire mai) in začasno zasilni bobnar Matjaž Jeršič. Prvič v tej zasedbi nastopijo leta 1987, na tradicionalnem lokalnem koncertu Žur pod Žvajgo, kjer šokirajo prisotno občinstvo s thrash in speed metalom, ki je bil do takrat poznan le peščici obiskovalcev. Po tem koncertu jih pod okrilje vzame skupina Martin Krpan, ki je bila takrat največja slovenska rock zasedba. Po nekaj skupnih nastopih se Epidemic odločijo, da je njihovo mesto v undergroundu in ne na vaških veselicah. Zamenjava bobnarja z Urošem Bostičem, ki s svojo energijo naredi bend udarnejši, je bila nujno zlo. Takrat Epidemic okronajo svojo glasbo kot graveyard metal, ki je mešanica speeda, thrasha ter melanholično črne lirike. V studiu BonTon v Rogatcu, pod producentsko taktirko Zvonka Tepeša, pri kateremu so nekaj let kasneje posneli prvi album Interceptor, posnamejo prvenec »Graveyard metal«. Ti štirje komadi so končali na Provinci. Malokdo je vedel, da je bil demo posnet z elektronskimi bobni, kar je bilo nezaslišano za tiste čase, kasneje pa ustaljena praksa mnogih metal bendov (triganje). Posnetki so posebni po tem, da niti Zvonko, niti kdo drug v Sloveniji, ni znal posneti te zvrsti glasbe, vendar je na koncu dobro izpadlo.

SALEM (Koper)

V naraščajočem novem valu metal godbe, so leta 1986 nastali koprski Salem. Kitarist in pevec Onufrios Tsavaris in basist Ernest Malkoč ustvarita jedro benda, kateremu se pridružita Matjaž Musa na bobnih in Igor Tavčar na vokalu. Kmalu pridejo prvi koncerti, ki jih zaznamujejo kot kult svojega žanra. Igrajo v klubih po vsej Sloveniji in na velikih festivalih z bendi kot so Let 3, Bajaga in Martin Krpan. Pogosto si oder delijo s Polsko malco in Epidemic, s katerimi se zbližajo. Salem so eni od prvih predstavnikov thrash metal vala v Sloveniji. Njihova glasba je enostavna, kompaktna in direktna, ki riše mitološke in ezoterične panorame. Besedila, ki so delo Onufriosa, prebujajo mračne čase lova na čarovnice in segajo od Carlosa Castanede do Crowleya. Po odsluženi vojski se jim pridruži drugi kitarist Maurizio Pellizer. Poleti 1988 se za nekaj dni zaprejo v studio in posnamejo demo z osmimi posnetki, ki so bili objavljeni na kaseti The Sleep of Reason. V trenutku demo postane kulten in zaokroži po Jugoslaviji. V začetku naslednjega leta Igor zapusti bend in Onufrios prevzame vlogo vokalista. Septembra 1989 najprej v vojsko odide basist Ernest, nato pa še bobnar Matjaž, kar botruje razpadu skupine. Po odsluženi vojski se Matjaž  in Ernest pridružita novo ustanovljenemu bendu No Limits, Maurizio nadaljuje svojo glasbeno pot v bendu Virus, Onufrios pa se od takrat naprej ukvarja z različnimi glasbenimi zvrstmi, od elektronike do tradicionalne romske in etno godbe.

POLSKA MALCA (Krško)

Polska malca iz Posavja je bila ustanovljena 1982. Samosvoj glasbeni HC/punk izraz so razvijali skozi različne zasedbe in se kovali preko neprecenljivih koncertnih izkušenj v osemdesetih in devetdesetih. Vsaka postava Polske malce je v svojem obdobju razvila povsem specifično kreativno noto, ki je venomer pustila globok pečat, tako doma, kot v tujini. Poleg ustanovitelja skupine, basista Đanija Kovača, je od leta 1985 v vseh inačicah benda igral tudi bobnar Uroš Srpčič. Renesanso in vrhunec svojega razvoja je Polska malca doživela v svojem eksperimentalno / instrumentalnem obdobju od leta 1987 do 1991. Takrat se jim je pridružil kitarist Bojan Rabzelj. Trio je slovel po svoji unikatni zgradbi skladb, sestavljenih iz celega mozaika inovativnih ritmičnih, melodičnih ter dinamično nepredvidljivih ekspresivnih glasbenih vzorcev, ki so združevali kontrast alternativnega surovega zvoka in liričnosti. V tem obdobju izideta vinilni plošči Polska Malca (za nemško založbo RPN records, 1989) in Mojster s snežinko (Front Rock, 1990). Od leta 1992 do 1995 Polsko malco v novi postavi s kitaristoma Tomom Urhom (Mama Dolores) in Bojanom Stoparjem (Phonebox Vandals) zaznamuje močnejši, kompaktnejši kitarski zvok in rockovske strukture z melodičnim in prodornim vokalom pevca Miloša Radosavljevića (It’s not for sale, Non Finire Mai, Shiam ). Glasba zadnje zasedbe Polske malce je dokumentirana na kaseti Children Game (samozaložba, 1994). Skupina je leta 1995 prenehala z delovanjem.

za Rock Hard Slovenia pripravil Mitja Prezelj/Nomad