2008 do 2009 – DEKADA TRUŠČA 3 del.- 1. del TUKAJ –2. del TUKAJ
taken from Rock Hard 4 /feb 2010
Pregled zadnje dekade skozi Rock Hard perspektivo
Komaj se je končalo histerično pričakovanje novega tisočletja in že je za nami tudi prvo desetljetje tega milenija. Tisti, ki so nam obljubljali sodni dan bodisi preko naravnih katastrof ali računalniškega prevzema naše družbe niso bili uslišani in jih na žalost tudi ni pogoltnila zemlja. Sedaj pa imamo opravka z modeli, ki nam želijo prodati leto 2012 kot konec človeštva. Žal takšnih norcev nikoli ne bo zmanjkalo ne v prejšnjem tisočletju in ne v tem. Zgubljamo v boju proti medijskem pranju možganov in izgubo človečnosti v naši civilizaciji. Kako se je to odražalo na naši sceni v zadnjih 10 leti smo za vas zbrali na naslednjih straneh. Naslonite se v naslonjač in vstopite v naš časovni stroj…
2008 –Hura, svet bo propadel!
V času splošne nesigurnosti so zadnja konstanta le trdi kitarski rifi, ampak predno gre vse skupaj v franže si nahitro navijemo ta novo od Metallice.
Osama, Obama, Osama, kaj za vraga…….skoraj dva tisoč let in niti enega novega boga!
Na leto 2008 se bodo zanamci spominjali predvsem iz dveh razlogov. Prvi je sprva zgledal precej hujši, kakor je dejansko bil: finančna kriza. Od kod ta ameriška neumnost, da vsakemu brezposlenemu državljanu prodajo kup hiš, da zapolnijo neskočno požrešnost celotnega prvega sveta. Globalni trg kapitala se zamaje po zaslugi vseh pomembnih medijev (priporočamo doku. The Ring of Power – Credit Monopoly ali helpfreetheearth.com op.p.), ki uprizorijo pravcato polje panike in to mimo dejanskih dejstev gospodarstva, ter tako dosežejo vsak kotiček zemlje. Preobremenjeni upokojenci svoje prihranke izvlečejo iz svojih nogavic, mali ulagatelji po prekomernih cenah pričnejo kupovati zlato, apokaliptični scenariji “reši-se-kdor-se-more “ kvazi poučnih knjig finančnih strokovnjakov dominirajo prodajne lestvice. (Prvi val krize danes še ni popolnoma zamrl in vendar se še vedno vehementno ignorirajo strokovne (bistveno drugačne) alanize realnega trga in ne takšne kakor nam jih plasirajo voditelji tega scenarija “največja kraja novega tisočletja” preko svojih lastnin – medijev op-p.)
Drugi razlog, ki bo ostal ljudjem v spominu zgleda na prvi pogled bolje kakor je dejansko lahko: Barack Obama. (Za nemce je zelo zanimivo, da so to volilno obdobje spremljali tako vneto, da so na koncu sami imeli občutek kot, da so ga prav oni izvolili. Na naših dragih američanih je pa izredno zanimivo videti, da je njihov strah pred žensko še vedno večji, kot strah pred črncem op.p.).
Seveda je za mnoge prvi ameriški predsednik neke vrste nov simbol upanja (“Hope” je nagrajena kot najboljsa marketinška kampanja tega leta ) in seveda so za nekatere mogoče celo nekateri njegovi nameni dobri če že ne rečemo na nek način revolucionarni. Predvsem na začetku je igral vlogo v nebo kričečega karizamtičnega govornika, kot neke vrste mesiah je objemal in nagovarjal bogaboječo, nevedočo in čustveno zmedeno nacijo.
Seveda se je kaj hitro vzdušje obrnilo proti njemu kar ni znak njegove slabosti ampak v prvi vrsti odraz kolektivne poneumljenosti. Bog je poslal Baracka, da vse nas reši dolgov in če mu to ne bo uspelo urediti v nekaj mesecih bo nekje na tem planetu pričel z novo vojno. Žal se ta manično/depresivna napetost odseva tudi v kulturnem svetu. Medtem ko mnogo umetnikov z svojim pretiranim povzdigovanjem novega božanstva na dolgi rok ne delajo nobenemu usluge , drugi ekstremi privrejo na površje psihopate in se nagibajo v drug ekstrem. Eno največjih lovskih seveda ustreli nihče drug kakor RockHardu dobro znani Ted Nugent. V intervjuju z naslovom “meso je moja zelenjava” med pogovorom z Jan Jadeike čisto sporoščeno spregovori o svojih prispevkih svetovnemu miru “ Islam sploh ni religija, to je neke vrste voodoo, kult norcev, ki se obnašajo kakor da bi živeli nekje daleč v puščavi. “ in še ena takšnih “ Če nekdo povleče nož v trgovini naj ga takoj na licu mesta ubijejo. Če kdo vdre v tvojo hišo, kill him! Te osebe niso del našega genskega zapisa. Na moji strani so dobri, na drugi strani so Obama fani, socialisti, komunisti, kriminalci in talibani. Ne verjamejo, da je njihova naloga delati dobro in mi naj trpimo zaradi tega? Ne! Mi jih bomo prisilili, da se Bodo prilagodili! (zvočno posnema puškin strel) naj se je*ejo!”
V primerjavi z temi izjavami vse ostale nerodnosti drugih glasbenikov zvenijo nedolžno.
Po tem ko Anthrax naženejo svojega najboljšega pevca John Busha, se ponovno spičijo z Joe Belladono in ko jim ne uspe Corey Taylorja zvabiti v čoln poskusijo še z začetnikom Dan Nelsonom. Scott Ian in Charlie Benante ga takoj naženeta, ko ugotovita da s tem ne bosta mogla narediti milijonskega biznisa. Ponovno novačenje John Busha v skupino bomo tokrat pustili brez vsakršnih komentarjev.
Podobno karakterno slabost pokaže tudi diktator John Schaffer, ki na ne ravno lep način odslovi Tim „Ripper“ Owens, da bi iz čisto komercialnih razlogov nazaj pripeljal Matt Barlowa. Gahll- ova transformacija iz človekomrzneža v ljubko istospolno usmerjeno osebo z hipijskim pogledom na svet ni ravno potrebno tako povzdigovati, kakor se je med drugim tudi zgodilo v našem RockHardu.
Slabe plate in nastope v živo seveda ima tudi leto 2008; Manowar z svojim Magic Cirlce festivalu prekoračijo vse Spinal Tap fore (upajmo da bo letos kaj boljše op.p.), skozi leta narasla pričakovanja Guns n Roses ne morejo niti približno zadovoljiti z albumom Chinnese Democracy in Judas Priest predstavijo Nostradamus žaganje, hm bolje, da ne spregovorimo o tem…….
Veliko pozitivnega nam ponujajo; AC/ DC z svojim ne ravno izrednim albumom Black Ice a vendar neverjetno uspešnim ne le znotraj naše rockerske kulture marveč tudi izven njegovih meja. Senzacionalni (na, ja op.p.) comeback skupine Metallica Death Magnetic (kot zanimost v videospotu The Day That Never Comes vozilo domnevnih teroristov” predstavlja “naš” Yugo op.p.) razveseljuje skupaj z močnimi albumi skupin Testament in Death Angel in zažgejo thrash ogenj, ki je zadnja leta kot majhnen ogenj plamtel v undergoundu.
K temu še lahko omenim cd- dragulje od Ammon Amarth, Opet, Airborne, Volbeat, do Journey, ki dobro služijo namenu, da prebodemo skozi te dejanske ali namišljene krize v tem letu.
Za konec pa še dve izjavi leta:
Tobias Sammet (Edguy, Avantasia): “Lakota v afriki je veliko hujša kot vsaka moja nova plata.”
Happy Tom (Turbonegro) “ Z Britney Spears napisati skladbo? To bi se prav gotovo končalo v postelji, saj se poznam.!”
MICHAEL RENSEN
Imeli smo največjega!!! Namreč Rock Hard No. 250
top 10 -2008
1. BLACK STONE CHERRY – Folklore And Superstition (8,5)
2. TESTAMENT – The Formation Of Damnation (8,4)
3. METALLICA – Death Magnetic (8,4)
4. AIRBOURNE – Runnin´ Wild (8,3)
5. HEAVEN SHALL BURN – Iconoclast (8,2)
6. VOLBEAT – Guitar Gangsters & Cadillac Blood (8,2)
7. AMON AMARTH – Twilight Of The Thunder God (8,1)
8. BULLET – Bite The Bullet (8,1)
9. IN FLAMES – A Sense Of Purpose (8,0)
10. MOTÖRHEAD – Motörizer (8,0)
OPETH – Watershed (8,0)
PHARAOH – Be Gone (8,0)
WARREL DANE – Praises To The War Machine (8,0)
2008 Metal Planet- When its dark enough, you can see the stars
Skupina, ki bo po našem mnenju leta 2008 naredila največji kvantni preskok v kvaliteti in prezentaciji slovenske metal glasbe so prav gotovo DEKADENT in zato se odločimo januarja frontmana Arturja postaviti na naš cover. Poleg Dekadent nas to leto razveseljujejo še domači; Almost rage, Aperion, Burning Legion, Dweal, Exsilium, Heretic, Hiram, Infidia, Inmate, Interceptor, Last Day Here, Legalo Kriminalo, Lene Kosti, Lycanthrope, To Hate, Martyrdom (r.i.p.), Mary Rose, Minotaver, Neurotech, Noxire, Nothing Over Beer, One out of Hell, Toxic Heart, Sabaium, Šus, Železobeton, VoV in Vulvathrone in obiskali smo Sweet Sorrow v studiju.V Hystory- National predstavimo naš edini mednarodno priznani magazine iz osemdesetih No Name, ter v History International angleško zasedbo Tank. Zelo smo ponosni na intervju z našim najbolj »pridnim« bobnarjem Garghuff om (Enthroned, Dekadent, Nefarium, Unlocked- session, God Seed, ex Gorgoroth session, ex -Gorgoroth(2007-2009), ex- Mrtva goša, in ex- Aeonicdanes). Iz tega intervjuja nastane zamisel o prispevku nove generacije bobnarjev. Mathias, Svarog in Garghuf so naši novi heroji v decemberski izdaji revije.
 |  |  |  |
Prav tako z naslovnim intervjujem Gianny (Noctiferia) Vs Gregor (Interceptor) načnemo večno bolečo temo- slovenska scena, ki jo žal vodijo in razdvajajo isti ljudje in tudi v novem desetletju ni videti spremeb. Z tujimi bendi se pogovarjamo (in ne pripisujemo); Beyond Agony, Cataract, Cripple Bastards, Cryptopsy Death SS, Dark Fortress, Catamenia, Forbidden, Gene Hoglan (danes Fear Factory), Gorefest, In Flames ,Kypck, Malfeitor, Machinery, Mercenery, Mord, Opeth, Overkill, Pro Pain, The Sorrow in obiskali smo finski Metal Expo.
Prav tako smo se povezali z srbsko sceno dogovorili o distribuciji našega časopisa oz. združitvi njihovih fanzinov v en mogočen medij. Zaenkrat vse žal zaenkrat pade v vode, ker najprej na dan seveda privrejo egotripi in lažna finančna pričakovavanja. Povsod ista zgodba. Zato se zaenkrat povlečemo iz tega kaotičnega trga in obdržimo veze z posameznimi aktivisti, Nocuturne magazine (Ana in Marko), One Records (Valderama), Abonos, The Stone in celotna ekipa okrog Grom records.
Maja smo nevede izvali manjši evropski incident zaradi enega naših oglaševalcev. V Evropi je še vedno zasejan strah preteklih dogodkov prejšnega stoletja. Ljudje so še vedno obremenjeni z prtljago preteklosti in z strahom nečesa, kar ne razumejo. Mi (mislim, da lahko govorim za vsakega v ureništvu) smo vsi nad nacionalnimi in ozemeljskimi delitvami in predvsem smo se rešili svoje preteklosti. Ti ljudi, ki so nas označili za naciste (nacizem –ljubezen do svojega naroda) ne poznajo ne prave narave te besede in se tega pojava branijo tako da na večjih prireditvah ne dovolijo vstopa več fanom oblečenih v določene blagovne znamke (Pitbull, Hooligan, Steinar,..). Tako dragi metalci naša scena je začela ljudi meriti osebe po oblačilih in še ni razčistila z dogodki iz prejšnega stoletja. Čeprav kriči iz neba, da nobena vojna ni bila spočeta zaradi medsebojnih odnosov posameznih ras ali drugače politično/verskih usmerjenih ljudi ampak vedno od peščice ljudi, ki manipulira situacijo v svoje finančne koristi. Ti ljudi nikoli niso nosili razstrgane kavbojk, Hooligana ali Aderlass vendar le drage designerske obleke (Boss recimo: ).
Da za dežjem posije sonce velja tudi za naš paralelni svet, kajti po konfliktu z eno največjih evropskih založb zaradi zgoraj omenjenih razlogov se tokrat prvič odzovemo vabilu sodelovanja z nemškim Rock Hardom in tako tudi kot manjša ekipa obiščemo ta mali biser med poletnimi festivali in dogovorimo dolgoletno sodelovanje z nemškim časopisom Rock Ha
rd ter ameriško založbo Relentless recods.
Ženske nam v Metal Planetu predstavljajo čisto drugo stališče kakor v reviji MM leto kasneje. Za nas so ženske enakopravna bitja katere spoštujemo in se jih ne bojimo. Tako da bralcem v tem letu predstavimo Sabino Classen in Angello Gossow. Tudi v ekipi imamo lepa in intiligentna bitja, kar nekateri nikakor ne morejo prebaviti. Prav bralci (5 opičnjakov) revije, ki se pojavijo na forumu Paranoida stresajo svoje izlive na našo sourednico Urško. Tukaj bi se zaključil z besedami Angele Gossow- “ to prihaja najpogosteje od tipov, ki nimajo nobene samozavesti in verjetno še nikoli niso imeli dobrega fuka”.
Torej fantje (ki se skrivate po forumih) druge vrste izlivov, kakor v svoje dlani žal niste sposobni manifestirati .
Rubriko okultizem obudimo kar takoj na začetku leta, ker cerkev prične novo leto z idiotizmom največje vrste in zaposli (v času vsesplošne recesije in krize), kar 3000 excorcistov (izračunajte koliko denarja gre letno za plače iz žepov vernikov in državljanov za takšno absurdno delovno mesto). V novem tisočletju Angleži na tem terenu stopajo na nove poti in pripravlajo mrežo oz. organizacijo naše scene in transformacijo v versko skupnost. Tako, da bodo »napadli« cerkev z lastnim orodjem- birokracijo in lobiranjem in se bodo tako priklučili na državne pipice, ki so sedaj v dominaciji teh kriminalnih združb.
Pri rubriki profil meseca to leto predstavljamo osebe, ki niso dejavne v našem paralenem vesolju so pa vseeno globoko zakoreninjeni v naši sceni; Luka Špik, Tina Zajc in Peter Mlakar. Ne dogaja se prav pogosto da so vrhunski športniki, filozofi in celo miss slovenije naklonjeni metalu.
S kitaristom Pader Marjanom ( ex- Epidemic, ex- Tabu, Interceptor) osnujemo novo rubriko Playground katero namenimo bralcem, katerim so računalnike konzole in podobne zadevice blizu.
Preko rubrike Ars metali želimo bralcem pribljižati tudi druge umetnosti, ki so sestvani del naše scene in tako predstavimo; Nejca Smodiša, Sebastjana Šeremeta in Kris Verwimp. Eden večjih dosežkov leta za nas je pravgotovo v Ljutomerju sklenjeno dolgoletno in plodno sodelovanje z festivalom filma in vina –Grosmmann.
V obdobju aug. 08 do maja 09 prevzame oblikovanje MP izdajatelj revije. A. Felicijan se aktivno vrne v ekipo z predstavitvijo novega časopisa Rock Hard..(f)
2009 Prepričanja so nevarnejši sovražnik resnice kot laži
Stari rek, da v gospodarstvu slabi časi delujejo kot katalizator na umetnost. Ampak, če sem odkrit je verjetno nekaj le na tem. V primerjavi z neverjetnim mlačnim letom 2008 se je metal v letu 2009 uspel odrešiti globanih potrošniških vplivov ter pričel ustvarjati izvrne kose vinila.
Vsak lahko imam svoje lastno mnenje o glasbeni kakovosti te skupine in lahko poljubno obrača dejstva, ampak eno prav gotovo drži če se pogovarjamo o letu 2009- nikakor ne moremo mimo okult -rockerjev The Devils Blood. Vprašanje, če si je protagonist SL. to tudi tako zamislil in mu je ves ta direndaj okrog skupine sploh ljub. Tako ali drugače so nizozemci živ primer spopadanja notranjega izraza preko lastne umetnosti in kako se metal anno09 razvija, da zopet postane to kar bi naj v osnovi bil; alternativa mainstreamu, ena pozicja, en glas. Moram pripomniti, da to že dolgo ni (več) le; top, brezvezni upor, “nihilističen”- jaz sem proti, ampak da se končno zopet nekaj dogaja kar to umetnost dela relevantno. Štejejo zopet mnenja in postavljajo se različna filozofska stališča. Seveda lahko tudi to kar zastopajo The Devils Blood ocenimo kot brezvezno neumnost (kakor pisec tega članka- Kaiser). Seveda blackmetal zasedba Watain ni “duhovna elita” (kakor jih Goetz pogosto imenuje) marveč v njihovem cinizmu precenjeni in vendar prebrisani provokatorji. Grobi satanizem te skupine in mnogih drugih tudi dobrih 200 let po Kant-u (Immanuel Kant, nemški filozof op.p.) ni ravno dobra pretvorba kategoričnega imperativa (nalaga etično delovanje ne glede na posamičen kontekst op.p.), ampak te skupine pripomorejo k temu, da se k tej temi opredeluješ in se tako odpirajo poti drugim umetnikom. Kot recimo bogaboječi misleci Conut Raven ali nežnejši in bolj prepričljivejši Michael Kiske (ex-Helloween). Danes lahko stojijo in stopajo po tej poti brez , da bi jim grozila nevarnost in bi jih kdo označil za bedake. Ja, naša glasba se je zresnila. To ni ravno dejstvo, ki bi nam moralo vedno ugajati in je lahko včasih zelo naporno. Vendar je v tej nasplošno hiteči, fatalsistični (odnos, ki pravi da oseba ne more storiti ničesar proti svoji usodi op.p.), egocentrični družbi postalo neizogibno.
Januarja nam Mille predstavi nov Kreator output Hordes Of Chaos in se mu ni več potrebno skrivati za-na-veke-vekomaj-bogovi Slayer. Slayer nam sicer servirajo dober vendar dokaj neopazni World Painted Blood, ki ne dosega itenzitete nemške konkurence. Mille v intervjuju spregovori o pomanjkanju kulturnih prireditev v mestu Essen in upa da se bo v letu 2010 zaradi kulturne metrople kaj spremenilo na bolje in bodo lahko predstavil kakšen dober live program.
V Rock Hardu thrash metal leta 09 ni samo zaradi Kreator und Slayer velika stvar, ampak tudi objavi poseben prispevek o Metallica, Exodus & Co. (ki v septemberski ediciji izzide v Sloveniji in junija v nemški ediciji). Aktualni thrash revival je navrgel preko 12.000 popvrečnih skupin in zato menimo, da je opravičeno, da pridejo tudi stari heroji do svoje slave. 32 strani prispevka so nam vredni Ac/Dc februarja in decembra so na vrsti Motorhead, aprila se ukvarjamo z 20temi najboljšimi newcomerji in v rubrikah “zeitreisse” se vračamo preko časovnega stroja in objavimo članke o legendarni uspehih skupin Led zeppelin, Rush, Deep Purple, in Black Sabbath . Na sicirni mizi smo predstavili pisano druščino od UFO, Journey, Van Halen, Judas Priest, Running Wild, ZZ Top do Jethro Tull. V primerjavi z prejšnjimi leti precej bolj drzni izbor in korak na rock- zgodvinski teren. Kot šaljivec leta se izkaže stari maček v poslu- Scorpions kitaris Rudolf “rudi” Schenker, ki v pogovoru za našo marčevško številko stresa eno šalo za drugo iz rokava. Poleg njegovega odpora do cdjev; “jaz sem že v osemdestih, ko smo od naše založbe prejeli cdplayerje in cdje rekel- tole zveni grozno” njegovih iskušenj v zaporu “Postavili so me celico skupaj z dvema mexikancema od katerih je eden takoj pričel kričati; Hey Scorpions! There is no one like you” in njegovih življenskih modrosti med drugim o njegovem prvem randiju. Neuspešnem, je potrebno poudariti “ iz ust ji je smrdelo po kumaricah…”. Ja vedno je nekaj…..
BORIS KAISER/rogl pascal
Top 10 ROCK HARD-Richterjeve lestvice 🙂 2009
1. KREATOR – Hordes Of Chaos (8,6)
2. COUNT RAVEN – Mammons War (8,4)
3. CANDLEMASS – Death Magic Doom (8,2)
4. HEAVEN & HELL – The Devil You Know (8,1)
5. THE DEVIL´S BLOOD – The Time Of No Time Evermore (8,1)
THE PARLOR MOB – And You Were A Crow (8,1)
IMMORTAL – All Shall Fall (8,1)
8. DREAM THEATER – Black Clouds & Silver Linings (8,0)
THE ANSWER – Everyday Demons (8,0)
10. MAROON – Order (8,0)
SLAYER – World Painted Blood (8,0)
Top 3 Pascalove lestvice 2009
- The Devil’s Blood – The Time Of No Time Evermore
2.The Devil’s Blood – The Time Of No Time Evermore
3.The Devil’s Blood – The Time Of No Time Evermore
2009 Volja po sistemu je pomanjkanje poštenosti!
8. marca prezentiramo bralcem zopet naslovnico z ženskim predstavnikom- Gen od Gennitortures. Kot poznavalci in trendseterji smo seveda v prvih vrstah in napovemo gender (še pred nemškim Rock hardom in Metal Hammerjem) v Heavy Metalu, ki se bo v nemških govorečih področjih zgodil šele v začetku leta 2010. Naši ostali mediji se sploh ne morejo primerjati, ker nimajo niti domišljije niti potrebnega strokovnega znanja, tako da se držijo le preverjenih predstavnikov ženskega spola recimo nove pevke cerkvenega metalskega banda Nightwish. Kolumna , ki se bo nadaljevala še v letu pod naslovom Femhard in bo med tujimi obelodanila tudi nežne predstavnice v naslednjih slovenskih skupinah; Aperion, Cold Dew, Ego Malfunction, Hell Cats, Hush, Infidia, Obduction, Obidil, Slavenger, Spleen, White Night. Žal nastane le majhna iskrica upanja pri nastanku skupine Slavenger, da bi lahko slovenska scena končno imela enkratno in edinstveno formo glasbenice/ustvarjalke in ta žal ugasne, ko jo Valenthina ucvre v tabor neorginalnih Hellcats.
Slovenska scena je tokrat zastopana z Ashmicrosa, Chaostar, Curs of Instinct, bobnarjem Dado-m (Kaoz, Intercpetor) kot edinemu aktivnemu bobnarju prejšne generacije, Dawn patrol, Eliminator, Habič Grega, Metal steel, Multiball, Noctiferia-road trip na balkan, Strojmachine, srbski specialom, Trembling Madnes.
Slovenska scena history; Strelnikoff, Novi rock, Krom
Tuji intervjuji; Agathodaimon, Bridges To Solace, Candlemass, Gennitortures, Heathen, Heaven shall Burn, Hatesphere, Land of Tails, Lord Belial, Max –special, Morphosys, Netherbird, Satirycon,
Kljub boykotu in oviram domačih organizatorjev koncertov počasi prebijamo led, ampak le preko tujih povezav. Domače podpore praktično ni.
Energijo in podporo tokrat usmerimo edini slovesnki metalski(!) skupini STROJMACHINE in njihovem comebacku-u. Pravzarav ni comeback le vso preostalo pleme se je ločilo od Primoža Oberžana, ki je naskrivaj (ukradel) zaščitil ime skupine Stroj in vse komade nase. S tem je seveda izdal filozofijo plemena, skupnosti in se kljub temu da je takrat po “razpadu” objavil, da skupino Stroj pošilja na odpad zgodovine a je iskoristil ponoven povratek svojih bivših prijateljev za promocijo svojega ne- osebnega projekta, ga izvlekel iz odpada in ga opremil z sposojenimi laibachovskimi elementi (oblačila, ženski vokal, militatno estetiko, video predstavitve) v neko vrsto prežvekovanja prežvečenega. (f)
rp
