2000 do 2009 – DEKADA TRUŠČA 2 del.-
taken from Rock Hard 4 /feb 2010
Pregled zadnje dekade skozi Rock Hard perspektivo
Komaj se je končalo histerično pričakovanje novega tisočletja in že je za nami tudi prvo desetljetje tega milenija. Tisti, ki so nam obljubljali sodni dan bodisi preko naravnih katastrof ali računalniškega prevzema naše družbe niso bili uslišani in jih na žalost tudi ni pogoltnila zemlja. Sedaj pa imamo opravka z modeli, ki nam želijo prodati leto 2012 kot konec človeštva. Žal takšnih norcev nikoli ne bo zmanjkalo ne v prejšnjem tisočletju in ne v tem. Zgubljamo v boju proti medijskem pranju možganov in izgubo človečnosti v naši civilizaciji. Kako se je to odražalo na naši sceni v zadnjih 10 leti smo za vas zbrali na naslednjih straneh. Naslonite se v naslonjač in vstopite v naš časovni stroj…
2004 Nasilje ni (vedno) rešitev
Verbalni pretepi, fizični pretepi med glasbeniki, naravne katastrofe v tem letu in ne morejo mimo dejstva; da nas imajo Manowar (še) vedno radi!
Z našo 200. edicijo najavljamo turblentno leto, ki se ne prične ravno pozitivno. Mesece kasneje se z ustanovitvijo glasbenega portala I tunes se napovedujejo še večje izgube v sceni. Danes propadlo podjetje SPV je tega leta po svojih 20 letih obstoja pričelo z notranjo prestrukcijo. V takšnih časih mi praznujemo svoj jubilej in se kljub temu odločimo iti dalje, organizirati naš Rock Hard festival ter gledati optimistično v prihodnost: V intervjuju z bogom ni govora o izbruhu download epidemije, kakor tudi ni govora o previsokih cenah vstopnic, snov ki je izvala nemalo ogorčenj pri naših bralcih. Kdo je lahko predvideval, da bodo AC/DC vstopnice po čudnih kanalih pristale na črnem trgu in dosegale vrtoglave vsote (400-700 eur op.p.)? Najbolj nas pa je presenetila pohvala iz Manowar tabora; “ Rock Hard je vedno bil za fane in glasbenike. Revija je preko vseh let svojega obstoja ponujala enak standard kvalitete in nikoli bila nezvesta svojim prepričanjem.” Michael Moore ima tudi svoja prepričanja in ta ravno ne dišijo George W. Bushu, ter posname kritično dokumentacijo Fahrenheit 9/11“ in se v njej sprašuje o upravičenosti iranske vojne. Film je večkrat nagrajen in je pripomogel k temu, da je postala ameriška politika tudi “novica” v svetu metala mimo katere žal nisi prišel. Iced Earth Jon Schaffer prijavi nekaj krepkih izjav in napiše patrijotska besedila za album The Glorious Burden- na katerem je pel Tim Owens. Na Bang your Head festivalu frontman skupine Cage, Sean Peck eno krepko prisoli ex- Iron Maiden pevcu Blaze Bayleyu, ker ta izjavi nekaj proti George W. Bush.
Ko smo ravno pri ljubezni: nas ima očitno nekdo še posebej rad in to tako, da si pod drobnogled vzamen naše abo pakete in nam sekunde pred odpošiljanjem aprilske izdaje grozi z ustavitvijo distribucije. Šok je velik, stroški še večji.. nam je žal samo, da nam Dream Theater nočejo pomagati potem ko so prejeli milijone z novo vpeljanimi premium vstopnicami. To manjšo krizo sicer nekako prebrodemo, kar pa za finske powermetalce Stratovarius ne moremo ravno trditi. Napad z nožem na kitarista Tima Tolkki-ja in napoved neke Miss K., kot nove pevke predstavljajo najnižjo točko v karijeri te skupine. Pred tem so shajali čisto brez skandalov in po tem ko pri Timu diagnosticirajo psihične težave se v line upu strast počasi umirjo. Podobne misterijozne se zgodbe odvijajo v bestselerju tega leta “Sacrileg” in ta knjiga mnoge naše bralce opogumi odkrivati rituale vseh vrst. Goetz tega leta prične svojo dieto in v naslednjih mesecih odvrže prve kile in še nekaj možganskih celic povrhu. Kajti del našega uredništva se pripravlja, da bo šel na pot skozi polovico evrope za na novo reformiranimi Judas Priesti. Nemčija se pripravlja na razpad zasedbe Boehse Onkelz in pravi metalci med našimi bralci morajo prebaviti izčrpen Metalcore special, ki predstavlja predogled na prihajajoče intervjuje v katerih se prvenstveno filozofira o slabem stanju sveta. Ta je žal še preveč vse- prisoten v letu 2004. V tem letu se borijo za svojo eksistenco Nokia, Quelle in Opel in cene goriva rastejo v višave. Dobrodošlo spremembo nam nudita izvrstna biografija o Lemmy-ju, ter grandiozna turneja skupine Rush. 3. Juni 2004 se bo zapisal, kot najbolj temačen dan v zgodovini black metala. Quorthon, ikona scene in glava skupine Bathory umre z 38 leti zaradi srčne kapi.
Medtem, ko eni žalujejo- Ozzy fani praznujejo novo odkritje Hellfueled in nestrpni Guns n Roses pripadniki debi album Contraband skupine Velvet Revolver. Na drugi božični večer vse neumnosti okrog politike, gospodarstva in medijev stopijo v ozadje, ker potres v pazifiku uprizori eno največjih naravnih katastrof našega časa. Tsunami z sabo odnese preko 230 000 ljudi in med njimi tudi grindcorovca skupine Nasum.
Težko se je v tem času pridružiti pogledu Samaelovega Xy na leto 2005 ”Na koncu ostane vedno positivno, ali ne?” (jr)
JENNY RÖNNEBECK
Metal Camp
Leto 2004 je v deželo na sončni strani Alp prineslo povsem nov metalski festival, imenovan Metal Camp. Po nekaj bolj ali manj uspešnih poizkusih tovrstnih festivalov, na katerih so nastopali v glavnem domači bendi, headlinerstva pa so največkrat bili deležni tujci iz sosednjih držav, se je tokrat obetalo res nekaj posebnega. Danzig, Apocalyptica, Hypocrisy, Sentenced, Destruction, Finntroll ipd. so napovedovali, da se bo rajsko Posočje resnično spremenilo v pravi pekel. Usodo festivala je tista 2 dneva povsem krojilo vreme, ki je postreglo z gromom, točo in podobnimi vragolijami, ki smo se jih v zadnjih poletjih že dodobra navadili. Kljub nenehnemu spreminjanju vrstnega reda nastopajočih, zmede pri točilnih pultih, povsem zgrešene lokacije za mali oder (takrat je stal na plaži), je festival nekako le uspel in napovedal nekaj, o čemer do takrat nihče ni upal niti sanjati. Festival se je že naslednje leto podaljšal za en dan ter postregel z imeni, ki sodijo na sam vrh svetovne metal scene. Hammerfall, Children Of Bodom, Anthrax, Soulfly in Slayer so le nekateri, ki so v letu 2005 nastopali v Tolminu, kjer se je veliki oder preselil na novo (zdajšnjo lokacijo), »mali« oder pa je dobil mesto tam, kjer je leto prej stal veliki. Metal Camp, ki še vedno živi, letos se bo dogajal med 5. In 11. julijem, velja za enega najpomembnejših metalskih festivalov v tem delu Evrope. Danes ta dogodek traja kar cel teden in za marsikoga pomeni prave počitnice v poletnem času. Seveda pa je skupaj z državo tudi Metal Camp vstopil v EU, kar nam je prineslo novo denarno valuto in precej zasoljene cene, daleč od tistih, ki nam jih je nudil, za mnoge že pozabljeni tolar, na prvem tovrstnem festivalu. Debato, ali je Metal Camp slovenski, ali pa avstrijski festival, pa prepuščam vam. (vs)
Pripravil: Vasja Šabeder
Top 10 ROCK HARD- 2004
1. DREAM THEATER – Train Of Thought (8,2)
ALTER BRIDGE – One Day Remains (8,2)
SOCIAL DISTORTION – Sex, Love & Rock´n´Roll (8,2)
4. INTO ETERNITY – Buried In Oblivion (8,2)
5. EXODUS – Tempo Of The Damned (8,1)
EDGUY – Hellfire Club (8,1)
7. MONSTER MAGNET – Monolithic Baby! (8,1)
8. GLUECIFER – Automatic Thrill (8,0)
9. THRESHOLD – Subsurface (8,0)
THE HAUNTED – Revolver (8,0)
BACKYARD BABIES – Stockholm Syndrome (8,0)
2005 – Ljubezen, sla in udarci
2005 je ljubezen v zraku, telesne tekočine komaj čakajo na izmenjavo. Ali če bi se izazli z besedami Manowar-jevega Joeya “ Sex, ženske in to že imamo mnogo let.”
Ja, ja tale naš Joey. Ponavadi tečen mačoističen in bo njegovih besedah nasploh najboljši basist tega planeta se od naše sodelavke Rönnebeck stisnjen v kot izkaže kot pravi gentelman in žrtev višje sile v eni osebi. “ Če me ženske želijo sleči bi bilo nevljudno od mene, da bi jim rekel ne.” To seveda drži če so te “ženske” prave “whole lotta Rosies” kakor to trdi The Darkness prišlek Richie Edwards le nekaj številk kasneje in to podkrepi z izjavo “ Dejstvo je, da močnejše grajene ženske obljubljajo več zabave” Tako ne preseneča, da je Goetz zadnja štiri leta skoraj vsaki mladi dami v uho šepetal “ še en snickers, draga…?” Ne, tako zadržani oz. lahko bi rekli tako šarmanti prav gotovo niso bangerji v Arch Enemy auditoriju. Izjave “ stara ti sodiš za štedilnik” ali “sleci se!, sleci se! odbije Angela Gossow verbalno “ to prihaja najpogosteje od tipov, ki nimajo nobene samozavesti in verjetno še nikoli niso imeli dobrega fuka”. Slabše jo odnesejo Crucified Barbara; bobnarka Nicki Wicked ravno tako ne mara podobnih testesteron buteljev ampak se noče spuščati v takšne debate“ Saj ne igram z svojo P**ko bobne” (kdor je sedaj pomislil “škoda” – en krog sram naj vas bo !)
Apropos Pussy: kar Life of Agony pevec Keith Capputo (zdaj Mina) poetično razlaga (“ glasba je božja vlažna vagina”), je za frontmana darkmetalcev Ville Laihiala (na sliki) kristalno jasno: “Ljubim sex, da pridem do njega moram investirati veliko denarja in kupovati veliko daril za mojo ženo in ker mi to ne uspeva ravno vedno preklopim potem na handbetrieb. Samozadovoljevanje je ena mojih najljubših drog pogosto si ga potegnem” to je res nekaj kar moramo vsi vedeti in na koncu še izjava, ki postavi vse pod drugačno luč; “ker sva z ženo tako čudna naju v bistvu tudi nihče ne pride obiskati.” Res zelo presentljivo Ville! Predvsem če si predstavljamo naslednji dialog: Golobček zazvonilo je, nekdo je pred vrati, lahko prosim odpreš jaz si ga ravno drkam- sorry, dragi ne morem zataknila sem se v krznu!
Manj flexibilen v samozadovoljevanju je frontman zasedbe Social Distortion, Mike Ness, ki je izjavil “ moški groupiji so še bolj grozni od ženskih. Eden je na vsak način hotel, da spim z njegovo žensko”. Medtem je naš priljubljen estet Devin Townsend bolj okupiran z vprašanjem “ štirica ima svetlejšo zeleno, kakor trojka, you know?” Ne tega ne vemo, Devin in nekaj tako norega tudi nočemo vedeti! Še bolj vroča o vsakega sexualnega vrhunca je novica o razpadu skupine Nightwish, ki je v svet ponesla cerkveni metal . Leta 2005 je kar nekaj momentov, ko smo pomislili da bi lahko split z žvrkajočo Tarjo pomenil konec za finsko skupino, ko se nenadoma pojavi Walt Disney in njegova ekipa ter privleče na plan novo cinderelo: ta stara kaj kmalu mori naprej z svojim groznim žvrgolanjem se seveda discancira od metala in se vrne svojim “koreninam” (metalu se leta kasneje zaradi denarja ponovno vrne). Več sreče prihodnjič.. Za tiste, ki potrebujejo anger managment posvetimo kar precejšnji prispevek o novem nasilju v pit-u. „Violent Dancing“ je zaradi porasta metalcore scene postal zelo fashion. Možnosti preživetja se najprej zelo zmanjša in naš pisec Patrick Schmidt se odpravi na bojne linije in se v svojih raziskavah pogovarja z Maroon, Heaven shall Burn, Unearth in Born from Pain. Težko berilo, ki bralca kar pusti brez besed….
BORIS KAISER
P.S.: Ah ja, za konec še nekaj tihih besed leta 2005. Bilo je kar nekaj odličnih albumov, katere ne smem kar tako ispustiti. Poleg odličnih plošč od Kreator, Communic, Soilwork, Extol, Porcupine Tree, Candelmass, Live of Agony, Scumbucket, Bruce Dickinson, System of a down, Redemption, Disturbed, Dredg, Coheed and Cambria, Sieges even, Bolt Thrower, Oceansize je predvsem treba omeniti NEVERMOREjev izredni This Godless Endeavor, ki je zame najboljši album 2K in predstavlja neopisljiv mindfuck med žalostjo in jezo. Kdor nima tega albuma bi moral biti kaznovan.
Top 10 ROCK HARD 2005
1. NEVERMORE – This Godless Endeavor (8,6)
2. BRUCE DICKINSON – Tyranny Of Souls (8,5)
3. KREATOR – Enemy Of God (8,5)
4. DISTURBED – Ten Thousand Fists (8,5)
5. SYSTEM OF A DOWN – Mezmerize (8,4)
6. BOLT THROWER – Those Once Loyal (8,4)
7. COMMUNIC – Conspiracy In Mind (8,3)
8. SOILWORK – Stabbing The Drama (8,2)
9. JUDAS PRIEST – Angel Of Retribution (8,2)
10. MASTERPLAN – Aeronautics (8,1
2006 Konec pesmi
Za nemce bo leto 2006 za vedno povezano z besedo „Sommermärchen“ (poletna pravljica op.p. – kupljeno prvenstvo)
Na nemškem (kupljenem) prvenstvu se zbere na tisoče ljudi in praznuje velikanski nogometni spektakel, ki je za nekatere pravi zgodovinski dogodek. Nemci ponovno odkrijejo svojo nacionalno identiteto in preko gostoljublja in pozitivne energije povežejo v nacijo, kakor je politika ne bo nikoli. Seveda, nam mediji servirajo ptičjo gripo, učitelji na berlinski Rütli-šoli zahtevajo zaprtje šole zaradi porasta nasilja kateremu niso več dorasli, v avstriji se Natascha Kampusch reši po osemletnem mučenju iz rok svojega mučitelja, v mestu Emsdetten se zmeša 18 letniku in v Geschwister-Scholl šoli prične strelajti okrog sebe in pri tem rani 37 ljudi in na koncu ubije sebe.
Kar se tiče metala je leto 2006 bilo zelo slabo, tako malo je bilo v tem letu pozitivnega za poročati, da so se naši bralci mesece ukvarjajo z naslovnico. Z Naslovnico ? Tisto, katero krasi Tobi od Edguy ter mlada dama z odkritim oprsjem. Hallo? Rock n roll? podiranje tabujev? kršenje predpisov ? Zunanji opazovalec bi lahko nemara dobil občutek, da bi marsikateri hardrocker raje bil bolj politčno korekten od bralk “lady”( “ema” v originalu op.p.). Predvsem je leto 2006 polno slabih novic; 12. januarja visi na nitki življenje Kevina od skupine Boehsen Onkelz (droga), prav tako ni nič kaj boljše stanje David Wyndorfa iz skupine Monster Magnet, ki je zopet zapadel drogi. Delovanje skupine se ustavi in Davida odpeljejo na rehebilitacijsko kliniko.
Eden velikih nas je to leto zapustil; Pete Wells od skupine Rose Tattoo je zgubil boj z rakom na prostati, ko se spominjamo enkratne glasbe tega moža katere se mu ne moremo dovolj zahvaliti. Pete pa ni edni ki je zapustil svet metala, 27. augusta se konča življenje Jesse Pintada, ex-kitarista Napalm Death in Terrorizer zaradi posledic diabetične kome. Dva tedna prej se od tega sveta prostovoljno poslovi Jon Nödtveidt, ki je pred kratkim z svojo skupino Dissection izdal album Reinkaos. Kmalu po smrti Nödtveidta se na Dissection-Homepage pojavi statement misteriozne lože MLO (Misanthropic Luciferian Order), pri kateri je Nödtveidt bil član, da Jonova smrt nima nikakršne povezave z vsebinami, katere oni učijo. Tudi za šefa skupine Nightwish Toumas Holopainne je leto 2006 potekalo bolj skromno. Spomnimo se; malo pred koncem leta ni videl druge rešitve, kakor da vrže pevko Tarjo iz skupine. Potem je sledil pravni spor z Tarjinim nepredvidljivim možem Marcelo Cabuli-jem in najti novo pevko se je izkazalo zahtevnejše kakor je predvideval. “ včasih imam občutek da sem z tem razpadom ustvaril pošast, ki ima trenutno svoje lastno življenje in postala javna soap opera.” Danes vemo, da je imela ta drama vseeno happy end.
Ker se glasbeno, predvsem v prvi polovici leta ni zgodilo nič posebnega se je del piscev rockharda trudil navdušiti ostale v uredništvu o skupini, ki je v ameriki bila že “kar” uspešna. Mastodon. Muehlmann je že na začetku leta objavil zgodbo “operacija uspela: nemčija osvojena “, Patrick kasneje pripoveduje o prihajajoči veliki stvari celo, tudi tretja zgoba je napisana o tej skupini in vse to v pičlih šestih mesecih. Konec pesmi; v jeseni Mastodon nastopijo v Bochumu, kjer se zbere komaj 200 ljudi in naslednja velika stvar Mastodon tudi niso nikoli postali. Hvala lepa, dragi teutonski metalci! Še ena druga skupina se naenkrat prebije v ospredje “Ne verjamem, da bomo imeli na European song kontestu kakšne šanse” pravi Lordi mastermind Tomi Putaansu še v aprilu. Mesece kasneje si finci to nagrado tudi prisvojo, Tomi dodaja “ Prej je bilo veliko fincev, ki so rekli da se bodo preselili na švedsko če pridemo v finale. Tem osebam bi sedaj rad pomagal pri pakiranju in jim na meji še zadnjič pomahal v slovo.” Kdor se zadnji smeje…
Glasbeni highlight tega leta je prav gotovo mejnik glasbe drugega tisočletja Celtic Frost Monotheist, ki je več kakor comeback in je neke vrste glasbenega manifesta današnjega zeitgeista.(rp) Večina drugih dobrih albumov prihaja iz trših žanrov; Slayer so spet pričeli igrati Thrash, mladce Trivium vsepovsod zraven tiščijo, Enslaved postavljajo nove smernice, Heaven Shall Burn razvijejo lasten zvok, in death metal komuna se veseli plat od God Dethroned, Necrophobic, Amaon Amarth, Unleashed in Vader.
Samo eden je leta 2006 še vedno smrtno resen: Joey DeMaio. V gorečem razgovoru z ex- Manowar fanom Götzom bo sigurno ostal zapisan v analih revije Rock Harda. Joey ves čas zanika, da je bila turneja dvakrat prestavljena zaradi slabe predprodaje vstopnic (“večina naših poslušalcev si kupi vstopnico na prireditvi” ) in nas želi prepričati, da prireditev, ki stane gledalca 50 eur dejansko pomeni izgubo za band. Prav tako zagotavlja, da 200 glavi orchester, ki ga je poleti privlekel na Earthshaker Festival igral v živo. Čeprav vsi tonski tehniki trdijo drugače in ko mu zmanjka vseh izgovorov se znajde stisnjen v kot ter izreče ultimativno vprašanje Goetzu; “Jaz sem pripravljen za metal umreti ali si tudi ti?” Odgovor je znan in naš glavni urednik še veselo poskakuje po svoji pisarni. Joey DeMaio javnost še vedno penetrira z svojim blebetanjem. Dobre muske že dolgo ne dela več.
FRANK ALBRECHT
top 10 – 2006
1. TRIVIUM – The Crusade (8,5)
2. BILLY TALENT – II (8,5)
3. COMMUNIC – Waves Of Visual Decay (8,4)
4. AMON AMARTH – With Oden On Our Side (8,4)
5. SLAYER – Christ Illusion (8,2)
6. WOLF – The Black Flame (8,1)
7. IRON MAIDEN – A Matter Of Life And Death (8,1)
8. HEAVEN SHALL BURN – Deaf To Our Prayers (8,0)
INTO ETERNITY – The Scattering Of Ashes (8,0)
CELTIC FROST – Monotheist (8,0)
HARDCORE SUPERSTAR – Hardcore Superstar (8,0)
CALIBAN – The Undying Darkness (8,0)
2007 Imamo umetnost, da ne propademo ob resnici…
Pri prelistavanju “resnejših” dnevnikov o svetovni i nacionalni družbeno politični sceni dobimo vtis bolj dolgočasnega leta. V nemčiji spravlja štrajk železničarjev potnike ob živce, vedno pogosteje se pojavljata besedi “amerika” in “nepremičninska kriza”, mladi medvedek Knut obnori milijone in marsikatera odrastajoča oseba se sooči z klimatskimi spremembami. In še ena novica, ki buri duhove nemcev, 1.9.2007 obvelja uradna prepoved kajenja v javnih prevozih in gostilnah.Tako kot povsod obstajajo seveda izjeme- v šotorih pivskih veselic. Katera javna oseba bi si želela prevzeti jezo več stotih pijanih in agresivnih obiskovalcev teh bierfestov. Zadeva je šla tako daleč, da bi radi sedaj ob posebnih prireditvah, kjer je alkohol problem, kakor so recimo nogometne tekme izrekli prepoved točeja alkohola v gostilnah v določenem radiusu okrog stadionov. Odlična ideja, katero podpiram – če se seveda istočasno prepove točenje alkohola na pustnih zabavah in oktoberfestu. Tam namreč nastajajo večje škode in se zgodi več nasilnih dejanj, kakor pri vsaki nogometni tekmi na tem svetu, da ne govorimo o metal koncertih. Podobno je pri kajenju; želite prepoved kajenja, ok potem pa zadevo tudi speljite do konca saj naj bi delovalo v angliji, na švedskem v italiji ter drugih deželah. Samo naredite prav. Pustimo sedajto dualno realnost in se vrnimo v naš paraleni univerzum leta 2007.
Rdeči rocker, ki to leto prav gotovo ne bo pozabil je Sammy Haggar (ex- van Halen) svojo penzijo si je namreč prislužil s tem, ko je prodal svojo blagovno znamko Tequile Cabo Wabo za borih 80 mil. Us dolarjev italijanski Campari-group. Na zdravje!
Zbiranje denarja je le eno od najbolj priljubljenih opravil Manowar bosa Joey De Maia, ki si z izdajo novega albuma Gods of War obeta svež priliv šodra. Zelo pompozno napovedan album se žal ne iskaže ravno najbolje, skupina nam predstavi neke vrste Epja z nekaj dobrimi skladbami katerega potem z neskončno dolgimi introji in govornimi dialogi umetno “raztegnejo” na 70 min materiala. Malce premalo za album katerega so pripravljali pet let. Opazna novica v letu 2007 je tudi, da se preganjalec zlikovcev Matt Barlow po svoji ločitvi od Iced Earth ponovno vrne na prizorišče kot pevec danske zasedbe Pyramaze. Ronnie James Dio pravzaprav nikoli ni bil odsoten od scene in vendar je njegovo ponovno združenje z starimi gospodi skupine Black Sabath presenetljivo. Pod imenom Heaven & Hell se odpravijo na turnejo, odigrajo kar nekaj impresivnih nastopov in lahko rečemo postanejo majhna senzacija leta. Tudi med sabo se na turneji odlično ujamejo in tako projekt, ki je bil namenjen le za nekaj nastopov preko poletja predstavi sceni dve leti kasneje odličen album.
O ustvarjanju novih skladb pa na novo reformirani Carcass sploh ne pomislijo in kakor pravi Michel Amott v intervjuju “ To je nepotrebno. Folk itak želi slišati samo stare komade” Končno eden, ki je kapiral zakaj se pri re-unionih sploh gre!
Nizozemski deathmetalci Asphyx na Party.San Open Air festivalu uprizorijo neverjeten comeback nastop, medtem ko je dobro namerna združitev skupine Possessed žal le strel v prazno. Poleg Jeff Becerra v skupini ni nikogar iz orginalne zasedbe. Ponovno srečanje bolj zabavne vrste nam nudijo Turbonegro na eni strani je to njihov comeback album “Retox” ki izveni kar dobro, na drugi strani pa njihove bizarne izjave. Tako recimo Happy Tom pravi “ Hank je lani bil tako debel, da sem ga lahko videl preko googel earth” Seveda mu Hank ne ostane dolgo dolžan in mu vrne “ kadar ti v Muenchnu sediš v pivski kleti, piješ pivo in ješ bratwurst postajaš vedno širši in ker potrebuješ življenski prostor zase potem vmaširaš v poljsko”.
Medtem je čisto v pozabo izginil bivši pevec skupine Candlemass, Messiah Marcolin o katerem bivši soigralci nimajo ravno najlepšega mnenja ;” Kako je biti z Messiahiom v enem bendu ? to ti je približno nekaj takšnega kakor, da bi imel Axl Rose in onadva prekleta Oasis brata istočasno okrog sebe” Ne , Leif Edling in Messiah v tem življenju pravgotovo ne bosta več prijatelja…
V primerjavi z prejšnjim letom se kvaliteta metalske glasbe leta 2007 bistveno izboljša. Najbolj so veseli ljubitelji progresivnih zvokov z albumi skupin Dream Theater, Porcupine Tree, Rush, Coheed and Cambria in Threshold, ampak tudi ostali bangerji niso prikrajšani; svoje objavijo tudi Amorphis, Paradise Lost, Moonsoroow in Type o Negative. Thrasherje rasveseljujejo Exodus, Machine Head, rockerje osrečijo Rose Tattoo ter Volbeat in death metalci dobijo serviran Gorefest-ov Rise to Ruin.
Kaj je novega na live sceni ? Npr. prvi open air festival, ki se zgodi v dvorani. Eartshaker fest je totalen flop tega leta, katerega organizatorji odpovejo zaradi slabe preprodaje vstopnic, da se izognejo bližajoči se katastrofi z čim manjšimi izgubami. Tri leta kasneje poskusijo to tudi v sloveniji speljati z Magic Circle f. ampak to je že zopet čisto druga zgodba..
Zaključim z positivno novico ? Rush so na turneji! Še vprašanja?
FRANK ALBRECHT/ Pascal Rogl
top 10 – 2007
1. EXODUS – The Atrocity Exhibition (Exhibit A) (8,3)
2. RUSH – Snakes & Arrows (8,2)
COHEED AND CAMBRIA – No World For Tomorrow (8,2)
4. SOLITUDE AETURNUS – Alone (8,2)
5. THRESHOLD – Dead Reckoning (8,1)
6. PORCUPINE TREE – Fear Of A Blank Planet (8,1)
PRIMORDIAL – To The Nameless Dead (8,1)
TYPE 0 NEGATIVE – Dead Again (8,1)
ARCH ENEMY – Rise Of The Tyrant (8,1)
10. DREAM THEATER – Systematic Chaos (8,0)
VOLBEAT – Rock The Rebel/Metal The Devil (8,0)
MASTERPLAN – MK II (8,0)
MACHINE HEAD – The Blackening (8,0)
CANDLEMASS – King Of The Grey Islands (8,0)
ALTER BRIDGE – Blackbird (8,0)
2007 –People united will never be defeated
Preko dela v galeriji Nova Slovenska Kultura se R.P. sreča z Matijo Skomina osebo, ki je med drugimi tudi izdelala video za skupino Noctiferia Mar«. Smk je danes lastnik tega spota, ampak to je čisto druga zgodba, ki je tukaj ne bomo pogrevali. Matija uredi sestanek dne 20.06.2007 v ljubljanskih Križankah z svojim sošolcem in prijateljem. Medtem, ko Peter Mlakar drži svoj govor pred nastopom Marilyn Manson skleneta P. Rogl ter A. Felicjan izdati publikacijo Metal Planet z nameno širitve in popularizacije nacionalne scene in metalske kulture. Prvi izvod izzide novembra in v prodajo pošljemo le 616 številk, ki so dokaj hitro razgrabljene. Design, ki smo ga predstavili je edinstven na svetovnem trgu in nam predstavlja najbližjo vizualno podobo, ki je kombinacija bele, zlatne in črne. Tujina se neverjetno odzove na revijo; Century media, Osmose productions, Regain rec., Massacre rec., Moribound, in bendi nasploh so pozitivno presenečeni. Pojavijo se prve ponudbe za distribucijo našega časopisa v združene države.
Prva številka predstavi Negligence, Penitenziagite, Bleeding Fist, Gonobo in Inmate kot slovenske skupine, ki imajo potencijal in bodo z svojimi prvenci pošteno razmigali sceno. Tudi starejše generacije ne zaostajajo; Noctiferia v studiju, Interceptor- zopet skupaj, Kaoz spremljamo na eno njihovih zadnjih turnej in to v srbijo.
Rubriko Hystori seveda posvetimo prvemu metalskemu bendu pri nas Epidemic/Epidemic zone in kakor da bi se na naših tleh ponavljala zgodovina je v naši alpski deželici vse drugo bolj aktivno kot prestolnica, ki se le kiti z staro slavo in odvečnimi besedami nekako se ne rešimo občutka, da sta v Sloveniji nastala dva pola, ki še izhajata iz začetka osemdesetih iz dveh oseb Mitja Prezelj in Boštjan Jurečiča, ki sta predstavljala takratni AFK. Medtem, ko je Mitja Prezelj celjskega izvora in bolj prizemljena oseba širi v undergorund glasbo DIY filozofijo, ter medsebojnega podpiranja na človeških vrednotah. Boštjanov (poštar) vpliv pa v močvirju naleti na plodna tla pri istoimenjaku in drugim prisklednikom, katerim je bolj pomemben ego in samohvala kakor kolektvni premik scene na drugo raven. To sceno žal za vedno razcepi. Originalna metalska glasba tudi danes prihaja iz starih trdnjav metala; Kranja, koroške, Celja temu se pridružujejo nova območja, ki prej niso bila ravno preveč metalsko obarvana kot recimo Novo Mesto in zasavje (Trbovlje, Zagorje) in tudi obala poleg tradicionalnega hardcora začne mešati štrene Blackmetal sceni (Ivje, Somrak,).
Bralcem predstavimo rubrike; Tattoo Absolution, edini slovenski Tattoo artist svetovnega kalibra John V. Wortigen podpre naše pionirsko delo in njegova rubrika je do dandanes ena najbolj komentiranih rubrik iz strani naših bralcev. Rubriko Sound Wall, nam pripravljata dva dolgoletna entuizajsta te scene Bartol Sebastijan (Vatomica, razni projekti in poslovodja v Music max- u) in Simon Cukjati (Pero Lovšin, Legalo Kriminalo in ex-Interceptor)..
Tako smo navdušeni nad našim prvim izdelkom, da niti ne opazimo, da smo na naslovnici narobe natisnili svoj spletni naslov.
