Goblin King Blood, Drugs & Death n Roll
samozaložba, 2017
Kdo pravi, da ni možno združiti rock’n’roll igrivosti z umazanijo, malce bolj pikantno začinjenimi jajci in prodajati to kot plesno glasbo za bolj zahtevne in bolj možate odjemalce? Recept popolne ostrine ter sproščene zajebancije sem sicer uvodoma začutil pri bendih, kot so švedski evangelisti death’n’rolla Entombed, pred nekaj leti je svoj del dobre rockerske ostrine in death metala v blendu dodala Shagratova soldateska Chrome Division in še kaj bi se lahko našlo, je pa res, da se vedno rad znajdem iz oči v oči s tistimi, ki še niso bili preverjeni, merjeni in si drznejo primerjati z zgoraj omenjenimi imeni, dodati na paleto še Casey Chaosove Amen ter se po manj kot letu dni dela predstaviti s prvim studijskim EP-jem, pomenljivo in trivialno poimenovanem Blood, Drugs & Death’n’Roll. Le kaj lahko pričakujete? Reprizo starih sentimentov, bedne kopije že slišanega ali kaj povsem drugega? Morda je čas za soočanje z najglobljimi perverznimi strahovi, po katerem boste lahko potegnili bolj odločno črto? Londonski četverec Goblin King je potem krasen material za tovrstno delo, anamneze ter preverjanje dejstva, da ni vse, kar smo slišali, dokončno.
Goblin King je zasedba, ki v formi četverca druži ostre in grmeče kromirane kitarske rife pomenljivo poimenovanega Beasta, v osnovi pa poleg preprostih in trdih Jesterjevih bobnov ter Sinovega mastnega in bolj malo slišanega, a bolj čutenega basa bende tovrstne baže merim z močjo vokalov. King na vokalih je sicer približek Larsa Gorana Petrova iz Entombed, se pa v osemnajstih minutah visokooktanskega hrupa da čutiti, da so fantje absolvirali pankersko anarhistični kompendij nesvetih Amen, dodali v celoto še malce himničnosti Cancer Batsov, poskušajo pa prodati tudi malce adrenalinske umazanije pokojnega Lemmyja ter Mötörheadov.
Pet skladb je brez nakladanja šus v glavo in gre lepo po slušnih vodih do cerebralnega kanala ter razelektruje s pravimi prijemi ter razorožuje s trdnimi argumenti. Prvi štart na polno je stampedo s skladbo Blood, Drugs & Death’n’Roll. Umazana amerikana zveni iz grl in izpod prstov grešnega četverca tekoče in spevno. Morda celo malce preveč, saj se DevilDriverski šus trše preigranih Mötörheadov kar prehitro zariva v podkožje. Fantje ga pocitrajo s prehodom na breake. Ni Ace Of Spades, a vseeno, lepo. Goblin King kot nadaljevanje je trdi odmerek prepovedane testosteronske hrupnosti, ki pa, ne vem zakaj, kar prehitro pade v vzorce sinkopiranja, a po padcu mojota vnovič prepriča masivni bas ter prav okusno pretirane kitarske distorzije.
Umazanija, greh in anarhizem satanizma novega milenija se nadaljuje s skladbo 667, ki je s štirimi minutami in pol najdaljši izdelek plošče. Malce manj obratov, več radijske spevnosti se v maniri švedskih Hellacopters in Entombed prelevi v hitro zapomnljivi štiklc, na katerem orjejo raskavi vokali in masivni samozavestni rifi. Preprosto in učinkovito! Do mehčanja s sanjavimi vstavki zadimljene kitare ter Limp Bizkit odmevi, a Goblin King, hvala bogovom podzemlja, kaj kmalu preidejo iz stanja limba v stanje pravoverne blasfemičnosti in rocka z jajci. Eye Of The Storm je bolj oster in bolj HC-jevski. Samo trenutek … So to Pro-Pain? No ja … Goblin King se izvijejo iz primeža primerjav v zadnjem hipu ter s sklepnim dodatkom Death Sti-XXX dodajo še malce nenatupirane mastnosti, po kateri potrebujete protitetanusni odmerek ter zavrtite ploščo vnovič od začetka do konca ter na polno, za vse solde, na ves glas tudi po deseti zvečer.
OK, pa preidimo na kaj bolj konkretnega in argumentiranega. Goblin King ne gre zamenjevati z imenom King Goblin, ki ruži že od devetdesetih dalje, je pa slišati, da londonski četverec premore dovolj agilnosti, da se je bend v tem kratkem času lepo uigral ter da se da tudi z manj truda, manj akordi in manj poze ter šminke sproducirati korekten ter več kot užiten izdelek, ki ima le eno hibo – prehitro se konča. Ob slišani dozi zajebancije lahko rečem, da fantje nedvomno obetajo kaj več kot le šestnajst minut divje zabave! Po slišanem sodeč lahko rečem, da so dečki zreli za evropsko turnejo ter za ognjeni krst in verjemite, da boste, če nesramno mastni dozi hrupa ne pustite pot do vašega srca, na izgubi le vi. Jaz se otoškemu kralju goblinov ne nameravam upirati!
SANDI SADAR ŠOBA
OCENA: 8 / 10
