CRISIX- From Blue To Black
Listenable Records, 2016
Album meseca- November 2016
Ko mislite, da je bilo že vse, kar je dobrega slišano in da thrash metalu ni več kaj dodajati, se zgodi lepi preobrat, s katerim lahko svojo postavko, da je metal zašel v fazo ponavljanja že slišanih vzorcev, rahlo spremenite. Razlog za tokratno veselje prinaša s svojim tretjim celovečercem barcelonski peterec Crisix inlahko potrdimo, da obstaja v Španiji še kaj boljšega od Angelus Apatride. Tri leta po super ploščku Rise … Then Rest, ki so ga mladi Španci posneli s produkcijskim mastermindom Erikom Rutanom je čas za kakovostne nadgradnje. Stari vzorci s Testamenti, Exodusi, Megadethi in možatim bay area vplivom se prekrojuje v nekaj sočnega, pogojno izvirnega, predvsem pa prodornega kot protitankovski izstrelek z ojačano konico. Na brezhibni plošči From Blue To Black funkcionira vse. Kot švicarska ura trdni bobni Javija Carriona se stapljajo s sočnim basom novega člana Danija Ramireza. Kar je bilo in je najpomembnejše pri vsem skupaj, so dobri vokali, pri čemur Julian Baz briljira, najbolj pa pri vsem skupaj jemljejo dih sočni in tekoči rifi ter kitarske solaže izvrstnih virtuozov Alberta Requene in Marca Busque Busija!
Plošča je veliko več kot samo neposredni in poudarjeni party fun izdelek, je pa res, da polzi kar sam skozi vse pore v osrečeno metalsko podzavest tekoče in brez zatikanj. Verjetno zaradi dobre produkcije, predvsem pa dobro klesanih idej, ki z devetimi skladbami priča, da se je z bednom v zadnjih treh letih zgodilo nekaj nepričakovanega in več kot samo evolucijskega. Kot bi bend zamenjal svoj karakterni čip, osebnost, čeprav ostaja zaveza mešanici old school thrasha ter moderne, bolj brutalne in nasilne produkcije osnovni postulati. Tokrat ni slišano delo velikega Rutana, je pa res, da sta nalogi izcejanja najboljšega iz benda več kot dorasla tudi Jens Bogren in David Raventos.
Od uvodnega, na Lamb Of God spominjajočega rifa skladbe Conspiranoia se registri samo odpirajo in srkate čisti nektar perfektne melodike in nadstandardnega ritma. Barve starega dobrega thrasha v maniri starih Exodusov brezkompromisno brani Jurney Through The Fire, na Panterini ostrini bazirajoči G.M.M. (The Great Metal Motherfucker) pa prelomi staro maksimo ter v vse skupaj vplete lep odmerek HC-ja. Melodično pretiravanje z epsko teksturo skladbe T-Terror Ere spominja na vrhunske Mustainove briljante preteklosti (ali pa na klasični pridih Sloughter Of The Soula, kot sem nekje že slišal in da, se strinjam), a ga Španci žagajo vokalno še bolj na polno kot kakšni At The Gates. Bolno, a všečno kot le malo kaj! Samoironija in humor uvoda skladbe Psycho Crisix preidejo zelo hitro na mötörheadovski power groove, izza thrash’n’rolla pa šprocata na plano kompaktna energija in kemija, s katero si mladce brez nadaljnjega zlahka predstavljam kot izjemne odrske oratorje. Mašil ni, nadstandardnega muziciranja pa obilo. Naslovna From Blue To Black razpihuje bolj resne, bolj psihotične izlive krasne melodike, kitarsko delo pa si zasluži popolno desetko! Po eksploziji predrznosti in izzivalne ostrine s skladbo Strange smo pri pomembnem trenutku, ko v koncept prilijejo fantje še malce tujega mojota. Za mikrofone stopijo še Javier Cardoso iz Vite Imane, Guillermo Izquierdo iz Angelus Apatride in Juan Acena iz subverzivne zasedbe Soziedad Alkoholika. Five As One. Zabavni trenutek old school šusa je dobro brušen umazani briljant, a je čutiti, da se peterec najbolje razigra v lastnem krogu zaupanja in medosebne katarze. Fallen je dokaz teze, da je fantom svet na stežaj odprt, saj ekstremna atmosferika ne zamira in bend svoj tretji dragulj lepo sklene ter zapakira v formo, ki v manj kot 40 minutah pove in dokaže vse!
Crisix so bend za velike odre, izvrstna glasba in produkcijska ostrina plošče From Blue To Black pa priča, da je v Evropi zadnja leta več potence kot v postanem reciklirnem svetu onkraj Atlantika. Španija si na tem zemljevidu evropskega prevzema prapora izvrstnosti zasluži posebno mesto tudi zavoljo bendov, kot so Crisix. Perfektna kemija prevzame in traja bistveno dlje kot le par taktov, zato prav zlahka napovedujem, da so Crisix tista dolgo pričakovana stvar, znamenje ali akt prevetritve, po katerem bi se moral ravnati celoten thrasherski svet. Bravo! Sezut in olajšan se osrečeno nasmehnem in rečem: »Hočem še!«
SANDI SADAR ŠOBA
OCENA: 9 / 10
