Ace Frehley Secirnica
Taken from RH 13
Kiss “Ace Frehley” 1978
Ocena: 9/10
Ali ste si leta 78 lahko predstavljali še bolj uspešen in popularen bend kot so bili Kiss!? Love Gun je dosegel 4 mesto na Bilboard 200, razprodane turneje, prav tako razprodan dvojni album Alive 2 in nič ni bilo drugače s kompilacijo Double Platinum. Pa Kiss tudi na filmskih platnih; Kiss Meet the Phantom of the Park. Nekakšna zgrešena mešanica med Star Wars in A Hard Day`s Night in popolnoma nepotrebni izdelek, ki bi vam le kradel vaš dragoceni čas, vendar je kljub vsemu iz njih delal še večje heroje. Kiss so ujeli svoj trenutek in ni bilo potrebe, da bi se sploh kdo spraševal kaj bodo storili z naslednjim korakom. Gene je bil največji glasbeni biznismen in je vse skupaj dodobra vnovčil, Paul je skrbel za vse svoje ženske ter svojo podobo v javnosti, Pete in Ace pa sta se utapljala v alkoholu, prekomerno zapravljala svoj denar in abnormalno žurala ter živela zvezdniško življenje kot ga le lahko sanjamo. Bend je bil sicer na svojem višku in nezadovoljstvo, med člani navadni smrtniki, nismo zares opazili. Gene nikakor ni bil zadovoljen s stilom življenja, ki sta ga živela Ace in Pete, Paul pa je užival v popularnosti in da mu je Gene urejal poslovne glasbene stvari. Na drugi strani Ace in Pete nista bila nikoli zares popolnoma zadovoljna z vlogami pri ustvarjanju glasbe v skupini in sta bila mnenja da si zaslužita več svojih komadov na Kiss ploščah in sta se vse bolj nagibala k solističnim karijeram in albumom. In Kiss ne bi bili Kiss, če se ne bi odločili za korak, ki ga do takrat ni napravil v rock glasbi še nihče in če dobro premislim, tudi potem ne. Vsak član benda je na isti dan pod Kiss imenom objavil svoj solo album in naklada vsake plošče je bila milijon primerkov. Torej v trgovinah se je naenkrat pojavilo štiri miljone Kiss plošč. Največji uspeh je dosegel prav Ace-ov album s producentom Eddiejem Kramerjem na čelu (Kiss, Hendrix, Led Zeppelin). Frehleyev album mogoče še najbolj spominja na Kiss in takoj se tudi opazi kakšno vlogo je imel Ace pri samem zvoku benda v sedemdesetih. Tudi Paul je napravil zelo Kiss album, pa čeprav po sami prodaji ne prekaša Acovega. Gene in Pete sta se podala v precej bolj samo svoje vode in sta albuma praktično ostala neopazna. Ace Frehley se je na svojem izdelku podal v hard rock in heavy vode in brez dvoma, kljub hitrosti v kateri so morale biti plošče posnete, ulovil svoj trenutek. Na albumu je sodeloval Anton Fig na bobnih, ki smo ga še mnogokrat srečali v sodelovanju z njim in skupino Kiss. Seveda to ni nikakor popolna plošča, vendar vseeno je to takšna plošča kot mora biti in takšna kot jo od Frehleya pričakujemo. To je bil najbolj prodajan solo album izmed vseh štirih in najvišje na lestvicah. Pripeljalo je tudido tega, da je Ace postal bolj zainteresiran za snemanje novih Kiss plošč in njegovo sodelovanje na naslednjih dveh albumih skupine Dynasty in Unmasked, prinese obilo odličnih komadov ter bolj redno prihajanje v studio, kar pa seveda ne pomeni za Pete Crissa, ki po Dynasty tudi uradno zapusti skupino, na Unmasked pa ga že zamenja Anton Fig ter nato na turneji že igra Eric Carr. “New York Groove” komad pa je bil najvišje zasidran singl iz vseh štirih albumov in Russ Ballarda (avtorja) srečamo tudi kasneje v navezi s Kiss in Frehleyem.
Ace Frehley “Frehley`s Comet” 1987
Ocena : 8/10
Po snemanju albuma skupine Kiss “Creatures of the Night” iz leta 1982, na katerem Frehley le redko sodeluje, je dejstvo, da se je Ace spremenil v živo truplo in popolnega odvisnika od alkohola in drog. Njegova največja podpora v skupini Pete Criss je skupino že prej zapustil in pri vseh odločitvah sta sedaj odločala le Gene in Paul, Eric pa kot prišlek ni imel nobene vloge. Po neuspehu albuma The Elder se občuti da je zasedba v krizi in da je obstoj postave v krizi. Ace se torej znajde na cesti. Sledijo leta afer, prometnih nesreč, rehabilitacij in končno pogodba z Megaforce Records. Vsi ki ste pričakovali glasbo v stilu prvega solo albumo boste razočarani, vendar ne v celoti. Frehley`s Comet je odlična plošča, vendar z vsemi prizvoki takratne produkcije, brez katere pa seveda verjetno ne bi bilo pogodbe. Tod Howard in John regan sta precej pripomogla pri samem zvoku plošče in seveda tu se najdejo še Eric Carr ter za producentskim pultom Eddie Kramer. Plošča zveni dokaj sveže na eni strani in na drugi strani dovolj avtobiografsko, da vas bo že kar silila k poslušanju. Nikakor ne predstavlja nič posebnega , vendar lahkotno poslušanje vseh Frehley imenovalcev v novi preobleki.
Ace Frehley “Live+1” 1988
Ocena: 8/10
Mini LP posnet v živo in sicer v Chicagu na ameriški turneji skupaj z Alice Cooperjem. Ta izdelek nikakor ne smete primerjati z legendarnimi Alive skupine Kiss, vendar Frehleya predstavlja v pravi luči in solidna predstava benda dokazuje, da so tudi nekdanji člani tega benda lahko sami v živo dovolj zanimivi in atraktivni. Vse skupaj pet komadov in še eden studijski komad, ki se ni našel na Frehley`s Comet. Med drugim so tu še različice Rip it Out in Rocket Ride iz Kiss obdobja.
Ace Frehley “Second Sighting” 1988
Ocena : 6/10
Second Sighting predstavlja najslabši izdelek Frehleya v njegovi solo karijeri. Produkcijsko delo zasedbe s pomočjo Scotta Mabuchija ni bila najboljša zamisel. Regan in Howarth sta opazno še bolj vplivna pri samem nastajanju plošče, zato je tudi samih klavijatur znatno več in vse skupaj gre v smer Heart in Bad English, pa če tudi kljub vsemu opazimo nekaj Frehleyevih vplivov. Album, ki nikakor ne dosega svojega predhodnika.
Ace Frehley “Trouble Walkin” 1989
Ocena: 8/10
No, jasno je bilo da si Frehley ne sme privoščiti še enega takjšnega albuma kot je bil Second Sightning, če seveda želi opravičiti svoje ime. Na tem izdelku se vrne producent Eddie Kramer ter na drugi strani se pojavi še mnogo gostov kot so Peter Criss in Skid Row ter že samo to je zelo dober znak. Prepričljiva, vendar enostavna in lepo zastavljena plošča, ki konkretno predstavi zvok, ki smo ga bili vajeni izpod Frehleyevih prstov. Tu je še priredba Kiss “Hide Your Heart” (1989 “Hot in the Shade) in sami se boste odločili katera verzija je bolj “Kiss”. Ace Frehley v klasičnem izdanju; melodično, ravno prav “kitarsko” in “newyorško” robustno, vse skupaj ravno do prave mere!
Ace Frehley “Anomaly” 2009
Ocena: 8,5 /10
Ace je bil seveda udeležen v eksplozivno reuinion Kiss kompanijo in bolj ali manj uspešen Psycho Circus album, še prej pa unplugged MTV izvedba, ki je sicer pripeljala do teh dogodkov ter kmalu se na cesti najde Bruce Kulick, ki je takrat branil kitarske vrste pri zasedbi Kiss. Zgodovina se je še enkrat ponovila in najprej odide Peter in nato še Ace in skoraj še v slabšem stanju kot pri prvem razdoru skupine. Gene in Paul pa nista uspela pobrati zasedbe kot sta jo prvič, vendar sta se posvetila obujanju starih spominov z novimi (starimi!?) člani (Eric Singer in Tommy Thayer) ter še ostale neumnosti, ki nimajo z glasbo nič skupnega. Frehley posname album, ki je spontan in direkten in predstavlja eno najbolj prepričljivih in poštenih izdanj v njegovi karijeri. Ace si je dal duška in posnel pravo heavy ploščo, sproščeno in brez usmiljenja ter se končno (vsaj zaenkrat) znebil svojega nekdanjega benda in odvisnosti od alkohola! Napisal je tudi svojo avtobiografijo (“No regrets”), ki razkrije marsikaj kar nismo vedeli ali smo si želeli vedeti ter vsa dejstva, ki jih nismo niti želeli slišati! Ace pa se tudi proslavi še enkrat kot igralec v fimu Remedy!
Napisal : Sebastjan Bartol
