SECIRNICA- OVERKILL taken from RH 9
NEPOGREŠLJIVO
FEEL THE FIRE
(Megaforce, 1985)
15.04.1985
1985 je bilo leto, kjer je Thrash metal predvsem v združenih državah štel svoje prve velike zmage. Izšli so prvi pravi mejniki tega novega žanra Spreading The Disease (Anthrax), Hell Awaits (Slayer), Bonded By Blood (Exodus), Killing Is My Business… And Business Is Good! (Megadeth) ter….. Feel The Fire. Feel The Fire je poln genialnih skladb od Epskega Overkill, kateremu so do danes sledila že štiri nadaljevanja, Rotten To The Core (obe skladbi sta bili že prej izdani na Overkill-EPju ), predelani skladbi There´s No Tomorrow in Raise The Dead ( izdani prvič na demu- Power In Black), The-Dead-Boys priredba Cover Sonic Reducer ter genialni Hammerhead in Feel the Fire, ki še danes trga na vsakem live nastopu simpatične strele. Cover je bil ravno tako genialen in pred svojim časom, kajti ovitek je krasila fotografija, redkost v teh časih, drugi so v tem času uporabljali narisane ovitke in vendar je prav ta slika najbolj prenesla srž in naslov albuma med poslušalce.
Overkill so bili med drugim predstavljeni tudi skupaj z skupino TRAUMA (Cliff Burton 10.02.1962-27.09.1986 ) na drugi kompilaciji Metal Massacre II (1982). Več o začetkih lahko vidite na dvdju prvega bobnarja Rat Skates v njegovi verziji z naslovom Born in the basement. Bobby seveda v dokumentarcu ni omenjen in tudi ni želel komentirati dvdja vendar mi je samo z nasmehom povedal naj počakam na uradno verzijo skupine (dvd) – intervju na tej povezavi.
1 – Raise the Dead
2 – Rotten to the Core
3 – There’s No Tomorrow
4 – Second Son
5 – Hammerhead
6 – Feel the Fire
7 – Blood and Iron
8 – Kill at Command
9 – Overkill
10 – Sonic Reducer (Dead Boys cover)
ps. Iron-Works/Azra Records, lastnik Dave Richards, ki je skupino nategnil pri objavi Overkill-EPja je dobil na Feel the Fire posebno posvetilo Iod naslednjih gospodov; Ellsworth (v.), Gustafson (k.), Verni (b.) in Skates (bobni.) „May you get butt-fucked by a rhino with AIDS!“.
TAKING OVER
(Megaforce, 1987)
Album, katerega je (thrash) metal svet nestrpno pričakoval; ali bodo fantje nadaljevali svoj pohod ali razočarali kot že marsikdo poprej. Ovitek krasi zopet fortografija, zanimivo vendar te barve malce prestrašijo in ni znano ali so prihajajoči hair metalci ali pritisk major založbe naredili svoje. NE, skupina je naredila kvantni preskok v pravo smer; Deny The Cross, Wrecking Crew, Fatal If Swallowed , ki ga tudi poznamo iz legendarnega OVERKILL epja, Powersurge ter Overkill II sekajo in povzročijo nemalokatero bolečino v mojih vratnih vretencih. Album je poln Thrash Metal hitov (na turneji po nemčiji ogrevajo za Helloween, katere je pod okrilje vzel Iron Maiden management in SO takratno veliko upanje METAL scene) in zavzema posebno mesto v back katalogu skupine.
Poletje 1986; Naša dvojica, Thomas ter Götz sedita v OVERKILL prostoru za vaje (New Jersey) in z Bobby „Blitz“ Ellsworthom počnejo to, kar vsak mladenič pač počne v prostem času; pijejo pivo, pametujejo o metalu in spijejo še več piva. Čez nekaj časa, že precej nadelan Bobby v temnem kotu malce pobrska in privleče na plan kaseto (tisti, ki ne veste kaj je kaseta- marš v kot!!) in malce nelagodno predvaja akustično balado, ki gre takoj pod kožo. Skladbo ne namerava posneti za OVERKILL, ampak podariti svojemu sinu kot posebno gesto. Naša dva urednika mu težita tako dolgo naj vendarle obljubi, da bo skladbo naslednji dan predvajal svojemu bendu. Leto kasnjeje izzide Taking Over in skladba je dobila drugačno preobleko od navadne soft balade so fantje napravili prvovrstno METAL hymno, ki je še danes vrhunec vsakega OVERKILL nastopa in se imenuje- verjetno ste že uganili- In Union We Stand (skladba postane tudi prvi video spot skupine).
1.”Deny the Cross” – 4:42
2.”Wrecking Crew” – 4:30
3.”Fear His Name” – 5:23
4.”Use Your Head” – 4:18
5.”Fatal if Swallowed” – 6:44
6.”Powersurge” – 4:34
7.”In Union We Stand” – 4:23
8.”Electro-Violence” – 3:43
9.”Overkill II (The Nightmare Continues)” – 7:10
THE YEARS OF DECAY
(Megaforce, 1989)
October 13, 1989
Šele pri tem albumu se sliši, kako slabo produkcijo je imel predhodnik (Alex Perialas), kajti v letih razpadanja je zablestel prav Terry Date (med drugim Soundgarden, Metal Church, Pantera, Dream Theater). Enkratno je ločil inštrumente in v ospredje postavil bass D.D. Vernija (eden izmed “zaščitnih” znakov skupine). METALLICA je seveda pustila svoj pečat na takratno sceno, kajti vsaka zasedba, ki je dala nekaj nase v našem thrash univerzumu je morala imeti v progamu pol- balade kot recimo The Years of Decay. Nažalost po tem genialnem albumu Gustafson po prepiru z D.D. Vernijem zapusti skupino. Vendar nam je “zapustil” cel kup hitov Time To Kill, Elimination,Playing With Spiders/Skullcrusher (Skullcrusher postane tudi ime za njihove fan klube po celem svetu), I Hate ali božanski E.vil N.ever D.ies. Naslovna skladba The Years of Decay za katero sem resno upal, da bo fante ponesla v METAL olymp in tako nadomestili zasebo METTALICA* (takole so bili pomotoma napisani na prvi Metal Massacre kompilaciji) v Thrash Metal univerzumu. OVERKILL so tako kot SACRED REICH žal bili ena izmed najbolj podcenjenih Thrash zasedb.
METALLICA so namreč v tem času izgubili svojega krmarja in idejnega vodjo Cliff Burtona (umrl dve leti poprej v nesreči) in tako izdali 88 leta suh in tehničen album “..and Justice for all”, ker je mali Lars želel zadovoliti svoj ego in tako želel glasbenim kolegom pokazati, da obvladajo svoje inštrumente in da niso le thrash (smeti) band, ki zna le “ružiti”. Čeprav je ves svet vedel, da je Master of Puppets, METAL album vseh časov so fantje potrebovali skoraj 20 let, da so to sami realizirali. Kasneje so se odločili z črnim albumom naskočiti radijske postaje in tako postali največji rock band vseh časov, ampak to je že povsem druga zgodba.
A MUST HAVE!
1.”Time to Kill” – 6:16
2.”Elimination” – 4:34
3.”I Hate” – 3:48
4.”Nothing to Die for” – 4:22
5.”Playing with Spiders/Skullkrusher” – 10:09
6.”Birth of Tension” – 5:02
7.”Who Tends the Fire” – 8:09
8.”The Years of Decay” – 8:01
9.”E.vil N.ever D.ies” – 5:49
PRIPOROČLJIVO!!
UNDER THE INFLUENCE
(Megaforce, 1988)
OVERKILL so že od prvega albuma dalje bili zelo marketinško usmerjeni; recimo logo-tipografija (mešanica TWISTED SISTER in IRON MAIDEN) je bil že od prvih dni obstoja živo zelene barve in z albumom Under the Influence so občinstvu predstavili svojega “Eddija” (na naslovnici) , letečo lobanjo, ki jih je spremljala v spremenjenih oblikah vse do danes. Taking Over je bil polni hitov in seveda je bilo fantom težko preseči takšen album. Under the Influence je bil žal stilsko korak nazaj, mogoče tudi zaradi odstopa ustanovitvega člana Rat Skates (glej dokumentarec), katerega je nadomestil Sid Falck (ex-Paul-Di´Anno´s-Battlezone). Moje skromno mnenje je namreč naslednje; skupina je po uspešnem Taking Over bila neprestano na poti, se izpostavila slehernemu eksesivnemu žuriranju in enostavno bila preveč skurjena, da bi ustvarila nekaj velikega. Albumu enostavno manjka Fuck off atitude! Izjemi sta seveda tretji del OVERKILL sage ter (video) in mini hit Hello from the Gutter in mogoče delno Head First.
1.”Shred
2.”Never Say Never” – 4:58
3.”Hello from the Gutter” – 4:12
4.”Mad Gone World” – 4:31
5.”Brainfade” – 4:08
6.”Drunken Wisdom” – 6:18
7.”End of the Line” – 7:03
8.”Head First” – 6:02
9.”Overkill III (Under the Influence)” – 6:28
HORRORSCOPE
(Atlantic, 1991)
September 3, 1991
Na prvem albumu po odhodu Bobby Gustafsona so OVERKILL predstavili poslušalcu kar dva nova kitarista; Merritt Gant (ex-Faith-Or-Fear) in Rob Cannavino (Bobbyjev kitarski tehnik). Fanta naj bi zapolnila vrzel, ki je nastala po odhodu Gustafsona, npr. pri instrumental Frankenstein (v izvirniku Edgar Winter) sta se nova prišleka lahko zdivjala po mili volji vendar album v celoti ni izpadel epsko razigran, kot njegov predhodnik. Seveda je na albumu kar nekaj thrash granat Coma, Thanx For Nothin, Infectious in Blood Money. Predvsem lirično se je zasedba lotila mračno morbidnih tem življenja, ki jih najbolj vidimo/slišimo v trilogiji Live Young, Die Free, Nice Day… For A Funeral in v progresivnem zaključku Soulitude.
1.”Coma” – 5:23
2.”Infectious” – 4:04
3.”Blood Money” – 4:08
4.”Thanx for Nothin'” – 4:07
5.”Bare Bones” – 4:53
6.”Horrorscope” –5:49
7.”New Machine” – 5:18
8.”Frankenstein” (Edgar Winter) – 3:29
9.”Live Young, Die Free” – 4:12
10.”Nice Day…for a Funeral” – 6:17
11.”Soulitude” – 5:26
IRONBOUND
(Nuclear Blast, 2010)
Čeprav nikoli niso zares bili “stran” od dogajanja/zanimanja fanov album IRONBOUND prav gotovo pomeni povratek k prešnjim uspehom. Granate kot razgiban The Green And Black, The SRC ali naslovni komad, ki vsekakor ima potencial postati nova metal himna v setu simpatičnih OVERKILL. Niso se tudi veliko zmotili pri groove armadi The Head And Heart ter old school varijanti The Goal Is Your Soul. Po mojem mnenju bo tale album tudi čez nekaj let (saj veste Fenriz pravi, da bi morali albume poslušati šele 20 let po njihovem nastanku) visoko rangiran med proizvodi OVERKILL ekipe. Kaj pravita naša sodelavca Frank in Michal lahko preberete spodaj.
DYNAMIT FEB/ 2010 taken from RH4 feb2010
Legende thrash metala Overkill prihajajo z svojo 15. studijsko ploščo Ironbound. S to ploščo, si drznem povedat, prihaja novo, mogoče bolj svetlo obdobje te zasedbe. Za razliko od prejšnjih podvigov je namreč plošča Ironbound to, kar so od fantov Overkill njihovi oboževalci pričakovali že nekaj dolgih let. Povratek h punk koreninam je slišen na vsakem koraku, njihov sedajni trash je zopet melodičen in kitarski riffi zopet zviti in originalni. V obdobju teme, s tem mislim predvsem album I Hear Black je prišlo do opustitve melodičnosti, ki je bila paradoksno blagovna znamka Overkill. Na novi plošči nas iz teme vodi že uvodna The Green and Black, ki se začne z punkovskim bas kitarskim uvodom, ki lepo preide v pravi thrash metalski kitarski opus. In tako gre plošča naprej, Bring me the Night, ter Ironbound bi lahko stale ob strani komadov iz debi albuma Feel the Fire, ki je do sedaj najbolj legendaren album te thrash zasedbe. Fantje iz New Jerseya so po skoraj 20 letih posneli odlično ploščo, ki je dokaz, da je thrash metal še vedno zvrst ki lahko preseneti.
9 Michal Benicky
Thrash, ki trešči!
Lepo, da skupina kot so Overkill še po 30 letih delovanja sposobna presenetiti. Ironbound zveni kot bi celotna ekipa šla skozi pomlajševalno kuro. Bobby„Blitz“ Ellsworth in njegova druščina iz New yorka delujejo agresivno in ostreje kot kadarkoli poprej, kdor tega noče verjeti naj prisluhne grandioznim thrasherjem The Green And Black, Endless War, The SRC ali pa z izjemnim bassrifom postavljen naslovni komad. Seveda Overkill tudi stojijo za raznolikost, tako da se lahko zabavate ob skladbah The Goal Is Your Soul, In Vain, ki predstavljajo bolj klasični metal ali pa grooverje kot je The Head And Heart. Seveda tudi ne smejo manjkati tradicionalne speed salve ala Bring Me The Night (čigar osnovni riff spominja na Saxon le da je najmanj enkrat hitrejši) in Killing For A Living. Overkill definitivno agirajo v letu 2010 bolj strastno in zagreto, kar se sliši v vsaki sekundi albuma in verjetno bo ta album kaj kmalu štel med največje klasike te zasedbe.
9,5 Frank Albrecht
1.The Green And Black
2.Ironbound
3.Bring Me The Night
4.The Goal Is The Soul
5.Give A Little
6.Endless War
7.The Head And Heart
8.In Vain
9.Killing For A Living
10.The SRC
PRSTE STRAN!!!
I HEAR BLACK
(Atlantic, 1993)
Verjetno nikoli ne bom razumel zakaj je ta album eden od favoritov Blitza in Vernija, seveda je album imel največji komercialni uspeh v zda (album po izzidu vstopi na 122 mesto bilboarda) in tako zaseda posebno mesto za skupino. Vendar na albumu tipične OVERKILL trademarke zamenjajo midtempo komadi, ki nikakor ne zadovljijo poslušalca. Verjetno vsak band potrebuje svoj St.Anger album, da se resetira in ponovno naštela na stara pota in mogoče so fantje res potrebovali ta eksperiment saj so 90te že sama po sebi bila težavna za METAL. Mogoče jih je celo ta album rešil, da so ostali skupaj (medtem Tim Mallare zamenja Sid Falcka za bobni) in tako preživijo grunge val, ki so ga na trg navrgli koorporacijski kravatarji.
1.”Dreaming in Columbian” – 4:00
2.”I Hear Black” – 5:37
3.”World of Hurt” – 5:19
4.”Feed My Head” – 5:36
5.”Shades of Grey” – 5:19
6.”Spiritual Void” – 5:13
7.”Ghost Dance” – 1:46
8.”Weight of the World” – 4:07
9.”Ignorance and Innocence” – 5:00
10.”Undying” – 5:25
11.”Just Like You” – 4:13
12.”Killogy” – Japan Bonus Track
LIVE – ZMAGOSLAVLJA
WRECKING YOUR NECK – LIVE
(Edel, 1995)
Tudi v OVERKILL katalogu ni vse zlato, kar se sveti (hvala Thomas za enkratem uvod : ) kar je razumljivo saj skupina deluje že tri desetletja in vmes se znajde tudi kakšen album, ki ravno ne blesti. Vendar vsak, ki je skupino že videl v živo se bo strinjal z mano, da NI nobene druge skupine (frontmana), ki bi tako oddajal energijo, kot to počnejo OVERKILL- they fucking rule live on stage!!!! OVERKILL live NIKOLI niso imeli slab dan, kot to imajo ostale skupine, nič ni naštudiranega oz. odigranega. Le THRASH set, kot se šika. Na dvojnem cdju Wrecking Your Neck – Live so ujeli to live energijo, priložen je tudi legendarni OVERKILL ep in obširen band dokumentarec . Live set je sestavljen iz 22tih skladb, in v teh treh in pol urah se lahko potopite v OVERKILL universum in….UŽIVATE!!!!
1.”Where It Hurts” – 7:26 (features an instrumental introduction, from the RoboCop soundtrack)
2.”Infectious” – 4:05
3.”Coma” – 3:59
4.”Supersonic Hate” – 4:43
5.”Wrecking Crew” – 1:09
6.”Powersurge” – 4:13
7.”The Wait/New High in Lows” – 6:10
8.”Skullkrusher” – 6:23
9.”Spiritual Void” – 4:52
10.”Hello From the Gutter” – 2:35
11.”Anxiety” – 1:50
12.”Elimination” – 5:07
13.”Fast Junkie” – 4:04
14.”World of Hurt” – 4:59
15.”Gasoline Dream” – 7:40
16.”Rotten to the Core” – 5:38
17.”Horrorscope” – 5:58
18.”Under One” – 3:54
19.”New Machine” – 4:21
20.”Thanx for Nothing” – 5:03
21.”Bastard Nation” – 5:57
22.”Fuck You/War Pigs” – 7:03
LAST BUT NOT LEAST
FUCK YOU- EP
1987
Res, da EP ni ponujal nič novega- poznavalci so imeli te skladbe že prej zložene v svoji ormari. Rotten to the Core je moj nad-Thrash komad in vendar je prav priredba zasedbe The Stiffs, FUCK YOU odražal odnos nas, headbangerjev proti zunanjemu svetu. Da bili so časi , ko so te pretepali (tudi policaji so se izživljali in te z marico malce peljali na sprehod) zaradi dolgih las in raztrganih hlač in sledila so tudi druga poniževanja. Seveda današnja družba; hemafroditov, meteroseksualcev, emotov in metalcorovcev (le kdo jim je dovolil uporabo besede METAL zato bi danes morala obstajati kakšna merila – avtorske pravice : ) tega ne more razumeti, kajti danes vstopiš v nakupovalni center si kupiš majčko neke skupine, ki pač dobro izgleda, dodaš kakšen modni dodatek (neti ali pasek) in stopiš obližnjemu mazaču, da ti vstavi pluggin ali vriše v kožo nekakšno neumnost in že si MADE metalec. Kako se časi spreminjajo pred več kot 20 leti je bila to himna proti zunanjemu svetu, danes jo nabijam, da si prepucam kanale od kvazi melalcev. Shitt happens –We dont care what you say – Fuck you ( all) !!!
1.”Fuck You” – 2:21
2.”Rotten to the Core” – 6:41
3.”Hammerhead” – 3:57
4.”Use Your Head” – 5:19
5.”Electro-Violence” – 3:50
6.”Fuck You” – 2:27
diskografija:
Overkill (EP, 1984)
Feel The Fire (1985)
Taking Over (1987)
Fuck You!!! (Live-EP, 1987)
Under The Influence (1988)
The Years Of Decay (1989)
Horrorscope (1991)
I Hear Black (1993)
W.F.O. (1994)
Wrecking Your Neck – Live (Live, 1995)
The Killing Kind (1996)
Fuck You And Then Some (Compilation, 1996)
From The Underground And Below (1997)
Necroshine (1999)
Coverkill (Coveralbum, 1999)
Bloodletting (2000)
Wrecking Everything (Live, 2002)
Killbox 13 (2003)
ReliXIV (2005)
Immortalis (2007)
Ironbound (2010)
(rp)
